.jpg)
Aleksander, običajno to vprašanje pustimo za konec, vendar se glede na okoliščine zdi primerno, da z njim začnemo. Kaj za vas pomeni napredek?
Zame je napredek nekaj, za kar si prizadevam vsak dan. Želja, da postanem boljši, tako na osebni kot na profesionalni ravni. Zato je moj odgovor ponavadi takšen: vedno poskušam biti najboljša različica sebe. Trenutno se seveda osredotočam predvsem na to, da se postavim nazaj na noge. To je velik korak, vendar sem prepričan, da mi bo uspel, čeprav še ne vem, kdaj.
V vrhunskem smučanju praviloma ne gre toliko za velike korake kot za majhne detajle, njihovi učinki pa se bolj občutijo kot opazijo.
Po prejšnji poškodbi pred nekaj leti sem dosegel velik napredek, ki ga nisem občutil že od mladosti, kar sem zelo cenil. Veselim se, da bom to lahko spet doživel. Res je, na tako visoki ravni smučanja odločajo majhne podrobnosti. Za dober rezultat ne štejejo le sekunde, ampak delčki sekund. Seveda so tudi dnevi, ko mi ne gre tako dobro, toda tudi v trenutkih, ko izgubiš nadzor, se še vedno učiš.
Pri spustu po strmini s hitrostjo 100 km/h je najbrž vse odvisno od nadzora. Kako vam uspe ohraniti nadzor?
Vožnje je treba ponavljati znova in znova. Pomembno je, da si samozavesten, da se dobro znajdeš s hitrostjo, svojo opremo in nastavitvami. Vse je odvisno od pričakovanj in psihične priprave. Predvideti moraš hitrost svoje vožnje, dolžino skokov, in ko se vse odvije tako, kot si predvidel, točno veš, kako ohraniti nadzor.
Koliko časa namenite psihičnim pripravam v običajnih okoliščinah?
Na tipičen dan treninga opravim približno sedem voženj, od katerih vsaka traja približno eno minuto. To pomeni, da le sedem minut porabim za tisto, v čemer naj bi bil dober, preostanek časa pa je namenjen pripravam. In kot vse dobre stvari na svetu se tudi ta ne zgodi čez noč. Za to sem si prizadeval več let – sam, z dobaviteljem opreme znamke Atomic in seveda s Thomasom.
Govorite o Thomasu Bürglerju. Bi lahko rekli, da ima podobno vlogo kot dirkaški inženir v motošportu?
Da, zelo podobno je. S Thomasom imava zelo zaupen odnos. O smučanju ve vse in se lahko pohvali z neverjetnim življenjepisom. Sodeloval je z legendami, kot sta Hermann Maier in Bode Miller. Pri Atomicu je že vrsto let in dejstvo, da zadnja štiri leta vsak dan sodelujeva, ima velik vpliv na moje tekmovalne uspehe.
Pri čem sodelujeta?
Ena od stvari, na katere se osredotočava, so materiali. Smučka je sestavljena iz več plasti, ki so narejene iz različnih materialov. Razlike v materialih lahko povzročijo, da se smuči v določenih pogojih obnašajo drugače. To ustvarja edinstven občutek pri smučanju in mi lahko pomaga, da sem še hitrejši. Vse je torej odvisno od znanja, izkušenj, strasti in vneme. Mimogrede, enako se počutim tudi, ko sedem v svoj Audi.
-1.jpg)
Električna mobilnost v mrzlih zimskih razmerah Norvežanu ne predstavlja izziva.
Kilde v vozilu Audi SQ8 Sportback e-tron čuti enako strast do tehnologije in napredka, kot jo sam posveča smučanju.
Že približno leto dni ste ambasador znamke Audi. Zakaj vam Audi tako ustreza?
Audi že vrsto let podpira smučarske športe in je tudi sponzor norveške smučarske zveze. Menim, da zelo dobro sodelujemo. Družijo nas skupne vrednote, med njimi tudi želja po napredku, ki je meni izredno pomembna. Občudujem tudi Audijev oblikovalski pristop. Avtomobili te znamke so vedno videti hitri, a kljub temu elegantni. Moj prvi avto je bil pravzaprav Audi A3. Vozil sem ga dolga leta in sem ga imel zelo rad.
Za skupno filmsko produkcijo ste se na pot podali z modelom Audi SQ8 Sportback e-tron. Kakšen je vaš pogled na električno mobilnost?
Imel sem priložnost preizkusiti tako Audi SQ8 Sportback e-tron kot Audi RS e-tron GT. Nekaj let pa sem imel tudi sam v lasti Audi e-tron, zato vem, kako je voziti električni Audi. Pri vožnji z modelom SQ8 Sportback e-tron sem znova doživel tisti dober občutek, ki ga poznam že od njegovega predhodnika: vozilo se odziva natanko tako, kot želim. Vsako moje dejanje, vsak moj zavoj sproži takojšen odziv. Poleg tega se pri vožnji počutim zelo varno, saj lahko vozilo dobro nadzorujem. Kot sem že omenil, mi je kot smučarju občutek nadzora pomemben.
Kot Norvežan, ki živi v Innsbrucku, električni avtomobil uporabljate tudi v zimskih razmerah. Je to izziv?
Na Norveškem nimamo težav s polnilno infrastrukturo, saj ta deluje izjemno dobro. V Avstriji sem do nedavnega vozil priključni hibrid, ki se je odlično obnesel. Vendar bom v bližnji prihodnosti prešel na popolnoma električni model in tega se zelo veselim. Res je, da sem veliko na cesti, predvsem pozimi, ko je hladneje in je vožnja še bolj zahtevna, še posebej v gorah. Vendar verjamem, da to ni več tako velik izziv in zaupam svojim izkušnjam iz časa, ko sem vozil Audi e-tron.
Kakšne pa so te izkušnje?
Ugotovil sem, da z električnim vozilom vozim učinkoviteje in bolj sproščeno. In tega se resnično veselim.
Aleksander, za konec: kako si predstavljate napredek, ko se ozrete v ne tako bližnjo prihodnost?
V tem trenutku mi je seveda najpomembnejše okrevanje. V prihodnosti pa si želim preprosto zmagovati na tekmah, to je vse. Ta cilj imam v mislih pri vsakem treningu, izboljšavah opreme ali ko se ukvarjam z detajli, ki me delajo še boljšega. Za to sem si in si bom še naprej prizadeval vsak dan.
Če se vam ne prikažejo slovenski podnapisi, najprej preverite, da je prikaz podnapisov vklopljen - pod ikono CC v spodnjem desnem kotu predvajalnika videa je rdeča črtica. Vklopite jih s klikom na ikono. Za slovenske podnapise kliknite na sosednjo ikono zobnika in v spustnem meniju pri "Subtitles/CC" izberite "slovenščina".
.jpg)
