Dr. Karl Durst, vodja oddelka 'Requirements Management/Architecture Whole Vehicle'.
Nova e-tron GT quattro in RS e-tron GT, predstavnika električne zmogljivosti prihodnosti. Popolnoma električni vozili, izdelani v tovarni Böllinger Höfe, sta rezultat napredne tehnologije in Audijeve zavezanosti k ustvarjanju vrhunske kakovosti.
Gran Turismo je športna potovalna limuzina z izjemno vozno dinamiko, s katero samozavestno drsi po cesti. Takšen je tudi značaj Audija e-tron GT.
Ker prostora v notranjosti kabine ne omejuje desetvaljni motor – namesto njega so na premah nameščeni majhni elektromotorji – je v e-tronu GT obilo prostora za štiri osebe. Vozilo z električnim pogonom se ponaša z odzivnostjo, presenetljivo hitrim pospeševanjem in velikim dosegom, ki ga še dodatno izboljša izjemna aerodinamika. Odsotnost motorja z notranjim zgorevanjem omogoča sorazmerja, ki ustvarijo vznemirljiv design.
Rezultat je popolnoma električni štirivratni gran turismo, ustvarjen po meri voznika in z izredno zmogljivo vozno dinamiko. »Audi e-tron GT je najboljši primer tega, kako nas popolnoma nasprotujoče si zahteve potisnejo še korak dlje od naših najbolj divjih pričakovanj,« še doda Durst.
Dr. Moni Islam, vodja razvoja aerodinamike/aeroakustike pri Audiju.
Dr. Moni Islam, vodja razvoja aerodinamike/aeroakustike pri Audiju, stoji pred ogromno LED-steno za prikaz aerodinamike Audija e-tron GT. S široko razprtimi rokami sledi zračnemu toku vzdolž silhuete vozila. S ponosom ugotavlja: »V Audiju e-tron GT nam je uspelo združiti fantastičen design in zelo dobro aerodinamiko.«
»Audi e-tron GT se ponaša z izjemno majhnim količnikom upora, 0,24. To je najnižja vrednost med vsemi našimi električnimi modeli. Dobra aerodinamika je pomembna predvsem zato, ker pripomore k večjemu dosegu, zaradi nizkega aerodinamičnega vzgona pa Audi e-tron GT navdušuje tudi z natančno vozno dinamiko in zmogljivostjo. Tehnologija omogoča neverjetno aerodinamično širino,« pojasni dr. Moni Islam.
Kanadčan ne skriva dejstva, da se je kot strokovnjak za aerodinamiko znašel pred velikim izzivom. »Zaradi sistemskih razlogov električna vozila v bateriji s sabo vozijo manj energije kot običajna vozila v rezervoarju za gorivo. Zato je varčnost z energijo še posebej pomembna, inženirje pa spodbuja k temu, da vse naše električne modele oblikujemo čim bolj aerodinamično.«
Že najmanjše izboljšave v aerodinamiki lahko dodajo k dosegu, saj je pri vsakodnevni vožnji električnih avtomobilov aerodinamični upor glavni dejavnik voznega upora. Pri vožnji s hitrostjo 100 kilometrov na uro aerodinamični upor predstavlja že približno polovico celotnega voznega upora. Pri vožnji z enakomerno hitrostjo 140 kilometrov na uro se aerodinamični upor približno podvoji in porabo energije poveča za okoli 50 odstotkov.
Posamezni detajli ustvarijo skulpturo, ki izgleda, kot da bi bi jo izklesal sam veter. Njene linije z izjemno aerodinamiko to še močneje poudarijo – količnik upora znaša samo 0,24.
Pri oblikovanju učinkovite aerodinamike imajo električna vozila svoje prednosti. Audi e-tron GT ima na primer popolnoma zaprto in zelo gladko podvozje od sprednjega dela do zadka vozila. Takšna zasnova, ki je možna zgolj zaradi baterije in odsotnosti izpušnega sistema, izrazito izboljša pretok zraka. Električni motorji Audija e-tron GT so tudi veliko bolj učinkoviti od motorja z notranjim zgorevanjem, saj sproščajo manj toplote v okolje in potrebujejo precej manj hlajenja. Zato so lahko aerodinamični inženirji pri Audiju e-tron GT uporabili pametni sistem toplotnega upravljanja.
»Aerodinamiko Audija e-tron GT smo optimizirali s celo vrsto ukrepov. Zelo pomembna aerodinamična lastnost sprednjega dela so samozapiralne odprtine za zajem zraka«, poudarja Islam. »Elektronski sistem rež samodejno uravnava količino hladilnega zraka, ki ga zahteva vozilo. Reže so, glede na način vožnje, večji del poti zaprte in tako znižajo količnik zračnega upora.«
Še ena novost je premičen zadnji spojler z dvema stopnjama naklona za optimizacijo različnih načinov vožnje. Zadnji spojler lahko v katerem koli načinu vožnje tok zraka preusmeri tako, da doseže najustreznejšo aerodinamiko. V ‘eko’ načinu zrak usmerja k stranicam in zadku vozila – tako je območje nizkega tlaka ob zadku manjše, s tem pa nižji zračni upor celotnega vozila. V dinamičnem načinu se zadnji spojler postavi pod bistveno bolj strmim kotom in tako poskrbi za čim nižji aerodinamični vzgon pri zadnjih kolesih.
Med nastavljive funkcije vozila spada tudi prilagodljivo zračno vzmetenje. »Nastavljanje višine avtomobila je pomembno z vidika aerodinamike. Najnižji položaj pri nastavitvi za vožnjo po avtocesti je optimalen za količnik upora,« pravi Islam. »Nič ni narobe, če je pri vsakodnevnih mestnih vožnjah nastavitev vzmetenja višja, saj pri teh hitrostih aerodinamika skorajda ni pomembna.«
Marc Lichte zakoraka v studio, kjer Audi e-tron GT čaka na snemanje, in preveri, ali je podvozje v najnižjem položaju. »Tako bodo njegova sorazmerja prišla veliko bolj do izraza,« pojasni. »Mar ni videti čudovito? Vozilo z baterijo v spodnjem delu podvozja, štirisedežnik z veliko prostora na zadnjih sedežih – celo za tako visoke potnike, kot sem jaz – in vendar je e-tron GT sedem centimetrov nižji od Audija A7. Vedno ponavljam, da sorazmerja tvorijo osnovo vsakega dobrega designa. Sorazmerja Audija e-tron GT so preprosto popolna.«
Aerodinamika nastopa tudi v vlogi oblikovalskih značilnosti zunanjosti Audija e-tron GT: z odprtinami za dovod zraka na sprednjem delu, ločilnimi robovi, vgrajenimi v zadnje luči, difuzorjem na zadnjem delu. Vendar te značilnosti ne kričijo po pozornosti. Kot pravi Marc Lichte: »E-mobilnost je mogoče izraziti na različne načine. Nekateri električni avtomobili želijo pritegniti vašo pozornost, mi pa smo izbrali drugačen pristop. Takoj se vidi, da je Audi e-tron GT električno vozilo. Z designom ponazarjamo evolucijo pogonskih sistemov. Električna mobilnost nam omogoča oblikovanje najlepših avtomobilov na svetu. To je naš cilj.«
Marc Lichte, vodja oblikovanja pri Audiju.
