G. Haller, katere so trenutne prednostne naloge na področju skrbi za zdravje pri delu?
K zdravju pristopamo celostno. Nekateri zaposleni opravljajo fizično zahtevna dela, drugi večino časa preživijo za pisalno mizo in potrebujejo več gibanja. Vsem zagotavljamo enako podporo. Potrebe naših zaposlenih so pogosto zelo individualne, zato se posvetimo vsakemu posebej. Sodelujemo tudi z Audijevimi ponudniki prehranskih storitev in svetujemo o zdravi prehrani. Pomemben vidik je tudi duševno počutje. Delovno okolje se močno spreminja. Delo postaja vse bolj zapleteno, količina informacij je ogromna. Vse to vpliva na ljudi. Poznamo zdrave načine, kako se spoprijeti z naporom. Naše vodilo je "Moč telesa, osredotočenost misli," in tega se držimo.
Kaj to pomeni v praksi?
Pred nekaj leti smo zagnali obsežen program za ozaveščanje o duševnem zdravju in njegovo destigmatizacijo. Poimenovali smo ga "Jede_r hat Psyche" (v prevodu: Vsi imamo duševno zdravje). Program se je izkazal za uspešnega, o tej temi se danes pogovarjamo bolj odprto. Našemu preventivnemu zdravstvenemu programu Audi Checkup, ki je na voljo vsem zaposlenim, smo dodali še pregled duševnega zdravja. Poudarek je na preventivi: zaposlenim želimo ponuditi orodja, s katerimi lahko ohranjajo duševno zdravje in se izognejo kriznim situacijam, ki bi sicer zahtevale terapevtsko obravnavo.
Kakšni pa so bili učinki programa?
Program se je več kot obrestoval. Uspelo nam je občutno zmanjšati simptome stresa in učinkovito pomagati ljudem. Rezultate smo tudi objavili. Spodbudili so nas k nadaljnjemu vlaganju v to področje. Lani smo med drugim zaposlili štiri psihologe, ki so pomembno prispevali k razvoju programov. Osnovno izhodišče, ki mu sledimo na vseh področjih skrbi za zdravje pri znamki Audi, je: kar lahko preprečimo, ne potrebuje dolgotrajnega zdravljenja. To velja tako za duševno zdravje kot za bolečine v hrbtu ali utrujene oči.
Ali je treba to vprašanje obravnavati tudi s kulturnega vidika?
Vsekakor. Ljudje morajo to temo prepoznati kot pomembno in biti vključeni v iskanje rešitev. To lahko dosežemo na več načinov, eden od njih so naši ‘zdravstveni vodniki’. Trenutno imamo več kot 90 zaposlenih iz različnih oddelkov, ki kot zdravstveni vodniki na nevsiljiv način pomagajo svojim sodelavcem. Ta pristop nam omogoča, da prilagodimo naše programe potrebam posameznikov in hkrati pridobivamo dragocene vpoglede v naše delovno okolje. Vključiti moramo tudi vodje, ki delujejo kot multiplikatorji in so pogosto prva kontaktna točka za zaposlene. Ključno je, da so tudi oni ozaveščeni, ne nazadnje tudi zato, ker morda sami potrebujejo podporo pri obvladovanju stresa.
Audi je pred kratkim prejel zlati pečat za zdravje v podjetju. Je to potrditev vaših prizadevanj?
Seveda smo veseli te nagrade, še posebej zato, ker smo prvo podjetje v avtomobilski panogi, ki jo je prejelo. Vendar nam pri postopku certificiranja ni šlo za to, da bi se trepljali po ramenih. Zanimalo nas je predvsem, kako se lahko še izboljšamo. Dejstvo, da smo že v prvem poskusu prejeli zlato priznanje, je dragoceno, še bolj dragocena pa so spoznanja, ki smo jih pridobili v postopku. S profesorjem Bertoltom Meyerjem in njegovo ekipo s TU Chemnitz smo imeli intenzivne pogovore, njihovo ocenjevanje je bilo zelo obsežno in je med drugim vključevalo tudi anketo med našimi zaposlenimi. Obravnavali smo vse vidike sodobnega in celovitega upravljanja zdravja, od tradicionalnega upravljanja varnosti in zdravja pri delu do poklicnega vključevanja in dodatnih ukrepov za promocijo zdravja na delovnem mestu. Ugotovili smo, da želimo med zaposlenimi še povečati zavedanje o naših programih in spodbuditi njihovo uporabo. Prav tako želimo še naprej razvijati svoje procese. Veliko smo že naredili, vendar smo lahko še boljši. Pomembno se mi zdi, da na upravljanje zdravja gledamo kot na interdisciplinarno nalogo. K temu, da smo si prislužili zlati pečat, je prispevalo veliko ljudi. Le s skupnimi močmi lahko upravljanje zdravja še okrepimo in zdravje spremenimo v konkurenčno prednost podjetja.
