Austria

Pozabite vse, kar ste si mislili o biomasi

Izkoriščanje dreves za pridobivanje energije ni ravno trajnostno delovanje, kot si ga predstavlja večina ljudi. Kljub temu, da v Avstriji z lesom dokazujejo ravno nasprotno.

Članek, ki je nastal v sklopu sodelovanja med National Geographicom in skupino Audi AG, je objavljen tudi na spletnem mestu nationalgeographic.com.

14.10.2020 Avtor: Charlotte Duck  Fotografije: National Geographic

V iskanju načinov za trajnostno pridobivanje energije rešitve vedno iščemo v novih tehnologijah. Avstrijski strokovnjaki pa so dokazali, da to ni vedno edina rešitev. Sežiganje lesa je namreč staro kot tista pregovorna zemlja.

Les je že tisočletja vir toplote in več kot stoletje vir električne energije. Ker je prekomerno sekanje gozdov eden od razlogov za globalno segrevanje ozračja, smo ga enostavno spregledali kot potencialen vir energije. V Avstriji pa so razvili nove tehnike gospodarjenja z drevesi, ki bi lahko igrale ključno vlogo pri trajnostnem zagotavljanju energije za naše potrebe. Če se jih le pametno lotimo.

Gozdarski obrat

Vsaka podrobnost v gozdarskem procesu je skrbno nadzorovana. Z računanjem letnega prirasta gozdarji skrbijo, da se poseka manj lesa, kot ga zraste.

Namesto izsekavanja ... pogozdovanje

Gozdovi prekrivajo skoraj polovico – 47 odstotkov, če smo natančni – Avstrije, zato ni treba iti daleč, da bi našli drevo. Niti nas ne preseneča, da so nanje pomislili kot na vir energije. A je trajnostno gozdarstvo veliko bolj zapleteno, kot le nadomeščanje vsakega posekanega drevesa z novim. O tem je treba razmišljati malce pametneje.

»Lastniki gozdov morajo vsakih 10 let oceniti letni prirast dreves,« pove Christian Rakos iz Evropskega sveta proizvajalcev peletov. »Če v njihovih gozdovih vsako leto zraste 1000 kubičnih metrov lesa, ga toliko lahko tudi posekajo.« Na tovrstnih izračunih temeljijo tudi avstrijski zakoni o gospodarjenju z gozdovi, ki so osnova za napredno lesarsko industrijo. Matematika ni ravno najlažja, vsak odklon od zakona pa nadzorujejo in kaznujejo strogi gozdarski inšpektorji. Ti morajo odobriti vsak posek, ki je večji od pol hektarja, z rednimi pregledi pa nadzorujejo tudi naravno ali umetno pogozdovanje. Vsako posekano drevo je namreč treba nemudoma nadomestiti z novim ali pa poskrbeti, da se bo narava sama od sebe regenerirala v petih letih.

Na podoben način pozorno spremljajo območja, kjer živijo ogrožene vrste, saj je tam sekanje strogo prepovedano. Kadar gozd prizadanejo naravne nesreče, kot so nevihte, bolezni ali škodljivci, zmanjšajo dovoljeno količino poseke in mu s tem pomagajo, da si spet opomore.

Morda se slišijo strogi, a vsi ti ukrepi dejansko učinkujejo. Konec koncev vsako leto vsaj 40 odstotkov letnega prirasta ostane nedotaknjenega, zato se skupni obseg avstrijskih gozdov vsako leto poveča.

Nič ni odpadek

Pravilnik o pogozdovanju je le ena plat avstrijskega trajnostnega gozdarstva. Poleg njega velja tudi pravilo, da je treba vsako posekano drevo porabiti do zadnjega koščka. Debla, ki so najdragocenejša, razrežejo na deske in jih porabijo v pohištveni ali gradbeni industriji.

Ves preostali les predelajo v križno lepljene lesene plošče (CLT), ki so trenutno najbolj trajnostni gradbeni material. Študije so pokazale, da vgrajene v hiše pravzaprav zmanjšujejo količino ogljikovega dioksida v ozračju. CLT naj bi sčasoma tudi zmanjšal odvisnost gradbene industrije od jekla, betona in plastike. Njihova proizvodnja je namreč eden glavnih virov toplogrednih plinov v našem ozračju.

Na koncu lesnopredelovalnega procesa ostaneta lubje in žagovina. Do sedaj sta bila odpadni material, ki je v najboljšem primeru končal kot podlaga otroških igrišč, zdaj pa ju predelujejo v lesne pelete, ki so alternativen ter na nek način trajnosten vir toplote. Tudi če pri proizvodnji in prevozu peletov uporabljajo fosilna goriva, je količina izpustov CO2 še vedno 74 % manjša kot pri ogrevanju s premogom.

Video title

“quote”

small text

heading

text

button

Quote

small text

heading

text

button

small text

heading

text

button

“Quote”

 

 

Video title

Quote

Natalie Binder iz družinskega podjetja Binderholz, žage in obrata za predelavo biomase na zahodu Avstrije, manj kot uro vožnje od Innsbrucka, poudari, da ima biomasa še druge trajnostne prednosti. V njihovi tovarni stroje poganja njihova lastna zelena elektrika, s čimer je čist energetski krog sklenjen. »S sežiganjem odpadnega lubja pridobivamo toploto in eko-elektriko, z njima pa sušimo žagovino, ki jo uporabljamo za izdelavo peletov.« Večino tako pridelane eko-elektrike podjetje Binderholz posreduje v javno omrežje. Z njo napaja 12.000 gospodinjstev, s toplo vodo pa oskrbuje celo bližnjo vas. Ideja se je hitro razširila, v Avstriji na enak način posluje že 42 podjetij za izdelavo peletov, poleg tega pa je tam tudi sedež centra za raziskavo bioenergentov 2020+.

Svetel zgled

Sežiganje lesnih peletov ima zelo malo drugih izpustov. Za primer lahko damo grelec centralne kurjave za veliko družino, ki na leto pridela le 1 kilogram pepela v obliki majhnih delcev. Malo, če pomislimo, da ima celotna Avstrija skupaj 50.000 ton izpustov majhnih delcev letno. Če podatek predstavimo v širšem kontekstu, z menjavo starega grelca na premog za novega na pelete, količino izpustov zmanjšamo za dobrih 90 odstotkov. Grelci na pelete so tudi veliko bolj enostavni in čisti, zato je zanje vedno več zanimanja tudi v Nemčiji, Italiji, Franciji in Združenem kraljestvu.

Kaj prinaša prihodnost?

Vse to je sicer lepo, da pa bi les postal del rešitve, bi podobne prakse morali posvojiti po vsem svetu. Dobra novica je, da se to že dogaja in da je tehnologija prilagodljiva različnim zemljepisnim pogojem. V Ugandi, kjer so gozdove močno razredčili s sežiganjem oglja in uporabo ognjišč, podjetje Awamu izdeluje pelete iz riževih luščin po istem trajnostnem postopku, kot če bi jih delali iz lubja in žagovine. Z malce sreče in nekaj pametnimi investicijami lahko trajnostno, čisto kuhanje tudi v Afriki postane nekaj povsem običajnega. Podobno je na Kitajskem, kjer je premog razlog za večino težav z onesnaženostjo zraka. Kitajski raziskovalci z avstrijskimi strokovnjaki sodelujejo pri gradnji poizkusne tovarne peletov, ki jih bodo izdelovali iz odpadne slame.

Kljub izzivom, ki jih srečujemo pri iskanju rešitev za naš nenasiten apetit po energiji, je vsako alternativno gorivo, ki pride v širšo rabo, dobra spodbuda. Še posebej, če je trajnostno.

Dr. Leslie Dewan

Dr. Leslie Dewan

Dr. Leslie Dewan je soustanoviteljica in izvršna direktorica podjetja Transatomic Power iz Cambridgea v Massachusettsu, ki se ukvarja z oblikovanjem nove generacije trajnostnih jedrskih elektrarn. Leta 2013 je z raziskovanjem jedrskih snovi doktorirala na univerzi MIT, pred tem pa je v Cambridgeu za podjetje, ki se ukvarja z robotiko, oblikovala robote za iskalne in reševalne akcije ter identifikacijo kemičnih in jedrskih orožij.

Za njene dosežke ji je MIT dodelil predsedniško štipendijo in štipendijo oddelka za računsko energetiko. Kot članica MIT Corporation soodloča o vodenju Inštituta za tehnologijo v Massachusettsu. Revija Time jo je uvrstila na seznam '30 ljudi pod 30 leti starosti, ki bodo spremenili svet', revija MIT Technology Review med 'Inovatorje pod 35 let', revija Forbes med ’30 pod 30', Svetovni gospodarski forum pa med mlade svetovne voditelje.

Video title

small text

heading

text

button

Severni jelen ob morju
2020-09-audi-NatGeo-Norway-01-featuredNorveška vodi na poti v trajnostno prihodnost

Norveška vodi na poti v trajnostno prihodnost

Norveška se večinoma napaja z električno energijo iz obnovljivih virov, električni avtomobili pa so na njenih cestah nekaj povsem običajnega. Uspeva jim s pametnim razmišljanjem in pametnimi tehnologijami

Preberite več
2020-01-AudiLab_newsletter_01
2020-01-AudiLab_newsletter_01

Novičnik

AudiLab Slovenija

Enkrat mesečno iz naše online revije AudiLab Slovenija pripravljamo izbor zanimivih člankov o inovacijah, e-mobilnosti, trajnostnem razvoju, doživetjih, življenjskem slogu, Audi športu in posebnih ponudbah iz našega prodajnega programa. Naročite ga v svoj e-nabiralnik.

Naročam novičnik