Vino zanj ni le pijača, pripoveduje mu zgodbe, v katere so svoj pečat vtisnili vinarji in narava, ki je omogočila ta dar. Prepričan je, da ima Slovenija krasno vinsko zgodbo, ki jo želi neokrnjeno prenesti do kupcev, da lahko tudi oni polno uživajo v njeni barvitosti. Zanj ima vsako vino svoj značaj, tako kot ga imajo znamke, ki jim je zvest. Vprašanje, katero vino bi najbolj ustrezalo znamki Audi, se nam je kar spontano vpletlo v pogovor z njim. Z znamko Audi pa ga povezujejo tudi druge podobnosti, med drugim zavezanost trajnostnemu razvoju, zato nas ni presenetilo, da je njegov zvesti cestni spremljevalec električni e-tron.
V vinskem poslu ste uspešno že vrsto let. Kako ste pravzaprav začeli?
Leta 1991 sem še kot mladenič začel iskati možnosti za svojo življenjsko pot. Bolj po naključju sem prišel do prijatelja, ki je iskal prave zgodbe za vinski posel, in sem se pridružil. Najprej sem začel z distribucijo in skladiščenjem, leta 2001 pa stopil na samostojno pot prodaje vina. Iz majhne podružnice smo razvili uspešen posel in danes lepo delamo.
Ste velik poznavalec in verjetno tudi sam ljubitelj vin. Ste bili to že prej ali je to prišlo s poslom?
Ljubitelj vin sem bil že prej, je pa zgodba, ki jo imamo zdaj, seveda povsem drugačna. V teh 30 letih je za nami ogromno preizkušanja vin, degustacij, razvoja vinskih kart za gostinstvo – z vsem tem pridobivaš izkušnje. Poleg tega imamo tudi zelo veliko stikov z vinarji, slovenskimi in tujimi, s čimer dobivamo še dodatna poglobljena znanja. Tako da sem zdaj res kar dober poznavalec vin in vsega, kar je povezano z vinom.
Ves ta čas ste se razvijali. To je nekaj, kar pri znamki Audi zelo dobro razumemo – nočemo stati na mestu, ampak želimo razvijati nove, naprednejše, zmogljivejše avtomobile, ki jih ljudje radi vozijo. Napredek je naša gonilna sila. Kaj žene vas?
Drži. Posel smo ves čas razvijali, od začetka, ko sva dva zaposlena skrbela za vse, do danes, ko zaposlujemo dvajset sodelavcev. Osebno me žene misel na prihodnost, to, da imava z ženo zelo pridne, preudarne otroke. Vsi so v poslu skupaj z nami in to je največji dar, ki sva ga dobila. To je tudi naša zgodba – nekaj, kar dobiš v dar od narave, se čutiš nekako dolžnega razvijati naprej. Zato smo razvili tudi svojo blagovno znamko Dar sonca.
Kdaj ste pa začeli s svojo blagovno znamko?
Približno pred desetimi leti smo kot prvo pod znamko Dar sonca ponudili malvazijo in je še zdaj zelo uspešna. Postopoma smo dodajali druga vina, ki prihajajo iz različnih pokrajin Slovenije. Je pa naša zgodba drugačna, na nek način posebna. Naš pristop je, da najdemo majhnega vinarja z izjemnim vinom, ki ga ne more prodajati ali ga iz nekih razlogov ne ponuja na trgu, in razvijemo vino skupaj z njim.
Nam lahko zaupate kakšno zanimivo zgodbo vinarja, ki je razvijal vino z vami?
Težko izpostavim le eno, saj so nam vse enako pomembne. Lahko pa jih predstavim nekaj, iz katerih je razviden naš pristop. Že dolgo sodelujemo z Dušanom Troštom iz Vipavske doline in zdaj vsako leto napolnimo približno 20.000 steklenic njegove malvazije, kar je lepa količina za Slovenijo. Iz Vipavske doline imamo še druge manjše vinarje, na primer Radivoja Lisjaka, ki nam polni cabernet franc. Potem lahko omenim rose Dušana in Marka Kristančiča iz Brd, ki sta sicer znana vinarja, vendar roseja sama ne delata za trg. Posebna je tudi zgodba, ki jo imamo s kletjo Vina Koper, z njihovimi bariki. To so vina, zorjena v hrastovih sodih, niso sveža vina, so vina za staranje. Njihova barika merlot in cabernet polnimo v steklenice magnum, to so zelo dobra vina.
Pod blagovno znamko Dar sonca delate torej tako z majhnimi vinarji kot z uveljavljenimi, vedno pa gre za posebna vina.
Tako je. Razvijamo posebna sodelovanja, hkrati pa skrbimo za to, da imamo v ponudbi raznolika vina, da pokrijemo celo Slovenijo. Vinogradi v Sloveniji so neverjetno lepa zgodba. Vsaka pokrajina ima svoje posebnosti, svoj značaj. Potem je še vsak vinar zgodba zase. Za nas je to občudovanja vreden posameznik s človeško roko, trto in zemljo, iz katere le on zna narediti svoje vino. Tako da je vsako vino nekaj posebnega. Mi te manjše vinske zgodbe povežemo in širimo naprej.
V kolikšni meri vino odraža značaj vinarja?
V celoti. Pri določenih vinarjih, ko pridemo do njih, v njihove kleti, že vnaprej vemo, kakšno bo vino. Ker si vsak vinar zamisli, kakšno vino želi imeti. Nekateri so svetovljani, veliko hodijo po svetu, pokušajo najboljša vina iz različnih pokrajin in jim želijo čim bolj približati svoj potencial, drugi delajo drugačne zgodbe.
Kaj pa naš okus? Se je spreminjal?
Z razvojem globalizacije se vse spreminja. Spreminja se kultura, življenjski slog in seveda tudi pivci. So vedno bolj ozaveščeni, več potujejo, se izobražujejo. Tako se spreminjajo tudi trendi. Z mojimi komercialisti se vedno pogovarjamo o tem, da morajo spremljati modo in avtomobile. Ti se ves čas spreminjajo in osebno se mi zdite pravi umetniki, da na vsake toliko časa ponudite nov avtomobil. Pri vinu je enako, vedno je treba nekaj dodajati, nekaj osebnega. Vsako leto je vino tudi drugačno, ker je letina drugačna, narava je drugačna. Je pa vino ves čas v trendu.
Kdo določa trende, kupci, vinarji, gostinci, distributerji?
Vzajemno vsi skupaj, najbolj pa so pomembna mednarodna ocenjevanja vin. Tam se zbere vsa svetovna elita, okuševalci, novinarji, vinarji, distributerji …, in tam se ustvarja veliko trendov.
Kakšna vina pa so priljubljena danes?
Zelo priljubljena so sveža, lahkotna, pitna vina. Velik porast imajo penine, zelo hitro prihajajo tudi ekološka vina. Vsi gremo nazaj k naravi.
Kako dobra so slovenska vina?
Naši vinarji so neverjetni, zelo dobro spremljajo ves svetovni trg in so odlični. V Sloveniji imamo tudi res dobre pogoje, raznolikost pokrajin in pridelamo krasna vina. To nam dokazujejo tudi številna mednarodna priznanja. Nič ne zaostajamo za svetovnim vrhom, mogoče z določenimi vini zaostajamo le pri cenah.
Ko ste začeli, verjetno slovenska vinska zgodba še ni bila tako močna kot danes. Kdaj se je razvila?
Dobri vinogradniki so bili že prej. Čurin, Kristančič, Movia, Lisjak Radivoj, tudi zadružne kleti so bile vedno v vrhu – Ormoška klet, Vina Koper, Vipavska Klet, ki je že leta 1992 naredila zelo priznan vinjak letnik '72. Mi imamo samo še dve steklenici tega vinjaka na zalogi in dosega visoko ceno. To so bile že takrat drzne poteze, po osamosvojitvi pa so prišli številni manjši vinarji, delavni, ekskluzivni, z mladostnim zagonom in v mladi Sloveniji naredili res dober preporod.
Bi lahko izpostavili kakšno izjemno slovensko vino, ki bi moralo biti v kleti ljubitelja vin?
Izpostavim lahko našo spletno trgovino, tu lahko izbirate izjemna vina (smeh). Bi pa mogoče vseeno enega izpostavil. To je šipon ledeno vino letnik 2004 slovenske vinske kleti PRA-VinO Čurin-Praprotnik, ki je bilo regionalni šampion centralne in vzhodne Evrope na ocenjevanju Decanter leta 2007. To je izjemno vino, prvi tak šampion v Sloveniji.
Omenili ste še en pomemben trend v zadnjem času, to so ekološka vina. Vinarji so vsak dan v stiku z naravo, v bistvu zelo odvisni od narave. Ali menite, da so bolj ekološko ozaveščeni?
Res je, vinar je zelo povezan z naravo in vedno si prizadeva, da pride do najboljšega grozdja. Vse se začne v vinogradu, vinarji želijo Slovenijo, trajnostno deželo, ki ohranja naravne danosti, in pri ekoloških vinih smo med najboljšimi v svetu. Vedno več je kmetij, ki se odločajo za ekološko pridelavo, in mislim, da imamo zelo lep izbor slovenskih ekoloških vin.
Se morda podnebne spremembe že poznajo pri pridelavi vin?
Občutimo jih vsi in če jih ne bomo umirili, bomo imeli velik problem. Pri pridelavi vin se pozna, če je več sonca, več toplote, posledično več sladkorja in višji alkoholi v vinu. Napreduje pa po drugi strani tudi tehnologija, digitalizacija in verjamem, da se bodo vinarji prilagodili.
Kaj pa vam osebno pomeni trajnost?
Zelo pomembna mi je. Veste, že od mladih let ob nevihtah občutim neko nelagodje in tega je vedno več. Če mi sami ne bomo naredili nečesa, da se podnebne spremembe ustavijo, si ne predstavljam, kakšen bo svet v prihodnosti. Trajnost mi pomeni to, da poskrbimo za to, da bo naš planet tudi v prihodnje ostal enako gostoljuben do nas, kot je danes. Verjamem, da mora vsak prispevati, kar pač lahko. Zato sem tudi kupil električni avtomobil e-tron.
Zakaj ste se odločili ravno za to vozilo?
E-tron mi je bil všeč oblikovno. Poleg tega imam rad, da je izdelek eleganten, da je izdelan do potankosti. Ta avtomobil mi omogoča gotovost, ki jo daje znamka, ima neko posebno lepoto in tudi hitrost, kadar jo želim. Pospešek je neverjetno hiter. Rad se vozim elegantno in ta avtomobil je neverjetno udoben. Z njim grem lahko na stranske poti pa tudi na športno cesto. Kaj naj rečem, e-tron je res top avtomobil.
Vaša izkušnja električne vožnje je torej zelo pozitivna.
Zelo zadovoljen sem. Pred približno petimi leti je kupec prišel k nam z električnim avtomobilom druge znamke in mi ga je dovolil preizkusiti. Seveda je bil hiter, ampak pogrešal sem neko eleganco. E-tron pa ima vse, kar potrebujem. Elegantnost, udobje, je tih, hiter.
Pravi avto za vijuganje med vinogradi v spokojnosti narave, kajne?
Lahko bi rekli tako. Kot sem omenil, je tih, manj si moteč v naravnem okolju, je pa tudi zelo primeren za poljske poti. Kadar obiščem našo manjšo kmetijo, samo dvignem svoj e-tron in se brez problema zapeljem po poljski poti. E-tron je pač narejen za udobje in eleganco na vseh vrstah cest.
Ne bi šli nazaj na avtomobil z notranjim zgorevanjem?
Za svoj osebni avtomobil gotovo ne. V družini imamo sicer več avtomobilov, žena ima Q3 Sportback in se kdaj zapeljem tudi z njenim. Osebno pa ne, saj sem hrepenel po takem avtomobilu. Všeč mi je velikost, udobnost. Ko greš na pot, ti ni treba skrbeti, da se boš moral na poti ustaviti na bencinskem servisu in potem s sabo nositi vonj po nafti. Z električnim avtomobilom tega ni, si gospod. Zame je to čudovito vozilo, povsod po Sloveniji lahko grem z njim, do vsakega vinarja. Tudi polnilnic je vedno več, čeprav sem ga do zdaj še vedno polnil doma. Ob tem moram omeniti tudi prihranke. Stroškov praktično nimam, do zdaj sem še vse kilometre prevozil z elektriko iz domače polnilnice.
