prihodnost 26.07.2023
-
Iskanje po AudiLab Slovenija
Gael Buzyn, direktor enote Audi Design Loft v Malibuju, je konceptno vozilo Audi skysphere¹ oblikoval virtualno. Kaj oblikovalcu pomeni tak preobrat procesa oblikovanja vozila?
18.08.2021 Avtor: Bernd Zerelles Fotografije: Arhiv Audi
Gael, ste novo konceptno vozilo Audi skysphere res oblikovali popolnoma digitalno, brez glinenega modela?
Skoraj, tak je bil načrt. Je pa vedno dobro videti avtomobil v njegovi realni velikosti, preden gre v proizvodnjo. Za preverjanje pravilnih razmerij je glineni model najboljši. Pri ocenjevanju konceptnega modela Audi skysphere¹ v okolju navidezne resničnosti (VR) se nam je na primer zdelo, da je videti nekoliko prenizko. Zato smo se odločili, da bomo podatke hitro prenesli v glino v Ingolstadtu, da jih lahko pogleda še Marc Lichte. Prenesel nam je svoje povratne informacije in dodali smo nekoliko več prostora nad glavami potnikov, da smo popravili razmerja. Je pa bilo to preverjanje razmerij edino, kar smo naredili na glinenem modelu. Linij nismo ročno poravnavali na modelu, celoten razvojni proces je potekal digitalno.
Je virtualno oblikovanje logična evolucija procesa oblikovanja v današnjem digitaliziranem svetu?
Nobenega dvoma ni, da je to pot v prihodnost. Prihranek časa in denarja je nesporen. Dobra stvar, zlasti za satelitski studio, kot je naš v Malibuju, je tudi to, da se lahko dobesedno zberemo okoli digitalnega modela z Marcom Lichtejem, čeprav nas ločuje več deset tisoč kilometrov. Že samo to je ogromna prednost digitalnega procesa. Ni nam treba narediti modela tukaj, v Ameriki, in ga poslati v oceno v Ingolstadt. Na spletu se lahko vse zgodi v trenutku.
Druga prednost digitalizacije je, da nekdo nenehno dela na projektu: v našem delovnem času opravimo svoj del v Kaliforniji, nato pa podatke pošljemo v Ingolstadt. Tam jih ocenijo in razvijajo naprej, medtem ko je pri nas noč, in ko se zbudimo, že imamo povratne informacije in odgovore na naša vprašanja. To je pravi način: skrči se proračun in čas.
Pojasnite nam, kako poteka proces digitalnega oblikovanja.
Običajno začnemo s skiciranjem na staromoden način, vendar je ta del procesa zdaj skrajno kratek, rekel bi nekaj dni. Nato takoj preidemo na nova digitalna orodja, ki nam omogočajo, da izrazimo svojo vizijo s skiciranjem v 3D. Po nekaj dneh sodelovanja z našimi nadarjenimi 3D-razvijalci lahko nataknemo očala VR in se z Marcom pogovorimo o prostornini in razmerjih. Všeč mi je, da je mladim oblikovalcem skiciranje v 3D nekaj povsem naravnega. Lepo je videti, kako hitro osvajajo nova orodja in se lahko takoj izrazijo z njimi.
“quote”
" Prihranek časa in denarja pri virtualnem oblikovalskem procesu je nesporen."
" Ko končno lahko v resničnosti vidimo, kaj smo ustvarili, je za nas še vedno čaroben trenutek.."
“quote”
Gael Buzyn
Katere so največje razlike digitalnega oblikovanja v primerjavi s tradicionalnim oblikovalskim procesom?
Pretirano bi bilo reči, da razlik ni. Pri ročnem modeliranju je nekaj izjemno umetniškega: modelarji iz gline so za nas kiparji. Ko z njimi delaš na glinenem modelu, se počutiš kot neke vrste umetnik. Smo pa zdaj v novi dobi in ugotovili smo, da je tudi digitalno oblikovanje lahko umetniško. Ko postajamo vse bolj spretni pri digitalnem ustvarjanju, se nam vrača umetniški občutek.
Osebno sem mislil, da bom z digitalnim oblikovanjem izgubil ta občutek, vendar sem spoznal, da je še vedno tam, kar je pomirjujoče. Nimamo več gline pod nohti, vendar nismo izgubili užitka pri modeliranju osnovne oblike.
Pri Audijevem oblikovanju je vedno poudarek na razmerjih. Ali se morate kot oblikovalec spremeniti, da lahko ta razmerja ocenjujete izključno v VR?
Vsekakor se je bilo tega treba naučiti in odkrito povedano, na začetku je bilo nekoliko zahtevno. Morali smo se potopiti v virtualni svet, da bi lahko ocenili razsežnosti, kar je bilo za nas povsem novo. Dodatna težava je bila, da so imela zgodnja očala VR precej nizko ločljivost. So pa orodja postajala boljša in tudi mi pri njihovi uporabi. To je verjetno največji korak, ki smo ga morali narediti pri prehodu na digitalno: naučiti se uporabljati novo orodje.
Ali je pomembno, da oblikovalec lahko svoj design občuti tridimenzionalno?
Seveda. Konec koncev je avtomobil materialna stvar. Nič ne more nadomestiti tega, da vidiš svoj design pred sabo v živo, v otipljivi obliki. To še posebej velja za serijske projekte, pri katerih se oblikovalci in inženirji pregovarjajo zaradi nekaj milimetrov. Dvomim, da nam bo kdaj uspelo brez tega zadnjega koraka procesa oblikovnega razvoja. Za nas je to še vedno čaroben trenutek: ko končno lahko v resničnosti vidimo, kaj smo ustvarili.
S kakšnimi izzivi ste se soočili pri virtualnem oblikovanju tega konceptnega avtomobila?
Na splošno je bilo precej tekoče, imeli smo le nekaj manjših težav. Želeli smo na primer, da je rob zadnjega odbijača konceptnega vozila Audi skysphere¹ dobro viden. V okolju VR se nam je zdelo v redu, ko je bil del izdelan, pa se je to nekoliko izgubilo. To se lahko zgodi, vendar ni velik problem. Iz tovrstnih izkušenj se še vedno učimo. Vsakič, ko ustvarimo nov niz podatkov, se lahko na teh majhnih napakah učimo in temu ustrezno prilagodimo svoj proces.
" Naučiti se novega orodja je bil verjetno največji korak pri prehodu na digitalni razvoj."
" S konceptnim vozilom Audi skysphere¹ smo ustvarili nekaj čarobnega, lepega in elegantnega: skulpturo v gibanju, ki ponuja dve različni izkušnji."
“Quote”
Gael Buzyn
Ali je izključno digitalno oblikovanje primerno le za konceptna ali tudi za serijska vozila?
Digitalni proces deluje pri obeh vrstah vozil. Za serijske avtomobile porabimo več časa pri oblikovanju z glino, saj njihov razvoj vključuje kompleksne parametre izvedljivosti in množične proizvodnje, ki bodo neizogibno vplivali na obliko površin. Ta del procesa je bolje oceniti na glinenem modelu, ker so spremembe subtilne in številne. Je pa digitalni proces oblikovanja serijskih in konceptnih vozil precej podoben, tudi prednosti so enake: prihranek časa in denarja.
Spomnim se, da smo oblikovalci, ko sem začenjal kariero, dobesedno mesece risali, preden smo dobili priložnost, da so nas izbrali za delo na modelu v polni velikosti. Zdaj je popolnoma drugače. Le nekaj tednov skiciranja je, preden se izbere, katere teme designa se bodo razvijale naprej v računalniško podprtem oblikovanju (CAD). Po še nekaj tednih lahko že primerjate različne modele v 3D v okolju VR ali jih po potrebi brusite na modelu v polni velikosti v glini. To je moč digitalnega procesa.
Ali ima virtualno oblikovanje prednosti ali slabosti, ko razmišljate o oblikovanju, ki je osredotočeno na človeka?
Proces digitalnega oblikovanja dejansko spodbuja oblikovanje, ki je osredotočeno na človeka, saj lahko v digitalnem svetu že zelo zgodaj dobesedno projicirate, kakšna bo izkušnja. Avtomobil lahko na primer postavite v njegov naravni habitat, na zunanje in notranje površine položite različne materiale in na zaslone projicirate digitalni vmesnik. To se da v navideznem okolju enostavno in precej hitro narediti in ko je pripravljeno, lahko vse skupaj doživite točno tako, kot bo to doživel končni uporabnik – kupec.
Ko sem bil mlajši oblikovalec pri Volkswagnu, smo glinene modele za notranjost v polni velikosti zavijali v resnične materiale. Umetnik, ki je obnavljal cerkve v Italiji, je celo narisal les. S tem je bilo veliko dela. Danes oblikovalci ne bodo predstavili svojega designa brez materialov, detajlov, osvetlitve, ki ustvarja realistične odseve, itd. Neverjetno je, kaj lahko dosežejo v kratkem času. Ta postopek je bil še posebej uporaben pri razvoju konceptnega vozila Audi skysphere¹, kjer gre za dve različni izkušnji v enem avtomobilu. Delo v digitalnem okolju nam je res veliko pomagalo.
Je razvoj konceptnega avtomobila tudi priložnost za raziskovanje novih proizvodnih procesov?
Seveda. Kar se naučimo v procesu oblikovanja konceptnega avtomobila, bo vplivalo na to, kako oblikujemo serijska vozila. Dejstvo, da imamo za oblikovanje konceptnega avtomobila malo časa, nas spodbuja k ustvarjalnosti v delovnem procesu. Poiskati moramo nove načine dela, da bi bili v kratkem času, ki je na voljo, hitrejši in učinkovitejši.
Konceptno vozilo Audi skysphere¹ je bilo oblikovano v treh in narejeno v dveh mesecih. Nikoli si nisem mislil, da bom v svojem življenju doživel tako kratek čas nastanka vozila. Z digitalizacijo je to zdaj mogoče. Pomaga nam pri hitrejšem oblikovanju, pomaga pa tudi inženirjem, da lahko v kratkem času oživijo našo vizijo. Običajno se med procesom veliko naučiš, na poti je veliko presenečenj in veliko navdušenja. Počutim se kot modni oblikovalec, ki pripravlja revijo za teden mode. Njegove stvaritve so edinstveni kosi, ki se bodo redko nosili. Vendar je takrat hkrati prikazanega tako veliko: tehnika, slog, trendi in prihodnja vizija blagovne znamke. Za nas pri znamki Audi ni nič drugače. S konceptnim vozilom Audi skysphere¹ smo ustvarili nekaj čarobnega, lepega in elegantnega: skulpturo v gibanju, ki ponuja dve različni izkušnji. Digitalni proces je bil ključen za uresničitev nečesa tako izjemnega.
¹ Prikazano je konceptno vozilo in ni dostopno kot serijski model.
“Quote”
Konceptno vozilo Audi skysphere.
Prikazana vozila lahko v posameznih detajlih odstopajo od trenutne ponudbe za slovenski trg. Na slikah so prikazani nekateri elementi dodatne opreme, ki so na voljo za doplačilo. Vse cene so neobvezujoče priporočene cene, vključno z DDV in davkom na motorna vozila. Pridržujemo si pravico do napak v vsebini in do sprememb.
Ogljikov dioksid (CO₂) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM₁₀ in PM₂,₅ ter dušikovih oksidov. Podrobne okoljske informacije o novih osebnih avtomobilih najdete na seznamu o varčni porabi goriva in emisijah CO₂.
© 2021. Porsche Slovenija d.o.o. Vse pravice pridržane.