Kar naenkrat je vse tako mirno. Žuborenje in pljuskanje vode se umikata tišini, ko se deska dvigne in začne lebdeti kakšen meter nad vodo kakor leteča preproga – za podporo ji je le kobilica iz ogljikovih vlaken, edini del plovila v vodi, ki ima na koncu krilce za ustvarjanje vzgona. Franz Hofmann se na deski počuti kot doma; v njegovih rokah je daljinski upravljalnik, podoben tistemu, ki ga uporabljajo na električnih rolkah. Sam medtem stoji na napravi, angleško poimenovani ‘foil’, krilce. To je vrsta deske, pri kateri za pogon skrbi elektromotor, ki ga Hofmann upravlja z desnim kazalcem in daljinskim upravljalnikom. Je to prihodnost deskanja na vodi? Drsenje nad kot steklo gladko vodno gladino jezera in ob odsotnosti vsakršnih valov?
“Želel sem izdelati lastno krilce za kajting. Krilce je v bistvu le podvodno letalsko krilo, in kdo lahko izdela boljše zračno plovilo kot Chris,” pravi Hofmann. Christian Rössler je preučil pomembne razlike med zrakom in vodo ter pripravil nekaj prvih izračunov in simulacij pretoka vode prek krilca, iz česar je nastal edinstven izdelek. Na univerzi sta nato izdelala kalupe, jih obdelala v Chrisovi dnevni sobi in jih odnesla v klet, kjer sta začela postopek laminacije krilc iz ogljikovih vlaken. To je bilo leta 2015. Od takrat je Hofmann s krilcem pod svojo desko deskal že na različnih destinacijah po vsem svetu – na Kubi, v Vietnamu, Šrilanki in ne nazadnje tudi ob obalah nemškega Baltskega morja. “Vedno sem imel nasmešek od ušesa do ušesa. Medtem ko so ljudje v rahli sapici uživali na plaži in pili koktajle, sem sam lahko kajtal s svojim krilom,” pove.
Na začetku leta 2019 je prvi Hofmannov prototip pljusknil v vodo: deska za kitefoil, opremljena z baterijskim sklopom, zaprtim v vodotesno škatlo. Do pomladi je baterija postala že del deske. Na Kielskem tednu, vsakoletnem jadralskem dogodku, ki poleti poteka v Baltskem morju, so bile prve prototipne deske (rezultat dela sodelavcev pri Audiju) že razstavljene na plaži. Hitrost razvoja je neverjetna in Hofmann mora še danes dvakrat pogledati ob začudenju, koliko ljudi sodeluje pri projektu. “Zaradi Audijeve podpore zdaj številni izdelki postajajo sestavni deli deske in krilca, od konektorjev za priklop elektronskih naprav do ohišja pogonskega sistema, ki so ga naši kolegi po naših načrtih izdelali s 3D-tiskalnikom.”
To Audijevo e-krilce tudi loči od konkurence. “Nismo izumili e-krilca, na trgu je na stotine projektov, ki so jih ljudje izdelali sami. A to, kar počnemo mi, je združevanje visokozmogljivega krilca s turbinskim pogonom. Ta je neverjetno močan in izredno varen,” pravi Hofmann. Nekatera električna krilca so namreč opremljena le z v ohišje zaprtimi propelerji, vrtečimi rezili, ki lahko povzročijo poškodbe, še posebno na manjših delih telesa. Na drugi strani je bistvo sistema, ki ga uporablja Audijevo e-krilce, impeler – majhna turbina, ki poganja vodo in jo v curku ‘izstreli’ iz šobe zadaj.
