Audi A5 se približuje križišču. Kljub prometnemu znaku stop se voznik ne ustavi, temveč v križišče zapelje brez zaviranja. Voznica Audija A1, ki ima prednost, ne more več pravočasno ustaviti. Naglo zavije, da bi se izognila drugemu vozilu, toda trčenje je neizogibno.

Ta nesreča* se je pred kratkim dejansko zgodila, v virtualnem svetu pa se odvija znova in znova z različnih zornih kotov – s ptičje perspektive in z vidika udeleženih voznikov. Za natančnejšo predstavo o tem, kar se je zgodilo, si vsi gledalci v sobi večkrat ogledajo 3D animacijo nesreče. Nekega petka, novembra 2019, se v sejni sobi našega oddelka za tehnični razvoj v Ingolstadtu zbere približno dvajset strokovnjakov z različnih področij. Audijeva enota za raziskovanje nesreč AARU (Audi Accident Research Unit) jih je povabila na interdisciplinarno razpravo o primeru.

Tesno sodelovanje med strokovnjaki

Poleg Audijevih uslužbencev iz oddelkov za analizo izdelkov, analizo podatkov, pomoč voznikom in specializiranega oddelka za varnost vozil so prisotni tudi zaposleni iz Univerzitetne bolnišnice Regensburg, ki redno sodeluje z nami. S preučevanjem okoliščin nesreč si skupaj prizadevamo k večjih varnosti avtomobilov in prometa na splošno.

Nekaj tednov pred sestankom so psihologinja Karen Tschech in njena ekipa opravili razgovor z udeležencema nesreče. Želeli so raziskati psihološke vidike nesreče: Je nesreči botrovala nezbranost? Kako je po mnenju vseh vpletenih sploh prišlo do nesreče? Da bi dobili odgovore na tovrstna vprašanja, morajo udeleženci nesreč najprej seveda pristati na razgovor, kar pa ni vedno samoumevno. A povečini privolijo, ko slišijo, da lahko njihov primer pomaga preprečiti podobne nesreče.

Analiza reševalne verige

Ko se zgodi nesreča, se morajo stvari pogosto odviti zelo hitro. Ekipo AARU podpirajo bavarske policijske postaje, ki ji na dežurno telefonsko številko pošiljajo poročila o prometnih nesrečah. V času uradnih ur se na telefonsko številko oglašajo pomočniki ekipe AARU, ponoči pa dežurna medicinska ekipa – tako lahko policija pokliče 24 ur na dan, sedem dni v tednu.

Pri analizi nesreč je pomembno tudi sodelovanje zdravnikov. Dr. Katharina Angerpointner dela na oddelku travmatološke kirurgije v Univerzitetni bolnišnici Regensburg, kjer pomaga poškodovanim v nesrečah. Pri raziskovanju nesreč, se prelevi v analitičarko: njena ekipa preuči poškodbe udeležencev in Audijevim tehnikom pojasni, kateri deli teles so prišli v stik z notranjostjo vozila in kakšne poškodbe so pri tem nastale. To je dragocena in pomembna povratna informacija za naše inženirje. So vsi pasivni varnostni sistemi delovali tako, kot bi morali? Kaj bi se dalo izboljšati? S pomočjo vseh teh ugotovitev razvojni oddelek poskrbi, da je naslednja generacija Audijevih modelov še varnejša.

Razvoj novih varnostnih funkcij

Ekipa je zbrana za mizo. Na podrobnejšo analizo so se že pripravili psihologi in zdravniki, AARU pa je natančno preučil kraj nesreče. Podatkovno sliko lokacije pogosto naredijo s preletom drona, ki posname ogromno fotografij. S tovrstnimi podatki, natačno analizo udeleženih vozil in policijskimi poročili lahko nesrečo poustvarijo do najmanjših podrobnosti.

Nato pride na vrsto avtomobilska inženirka Kristin Blum, ki se ukvarja z razvojem prediktivnih varnostnih funkcij. S tehničnimi merili naših obstoječih varnostnih sistemov, pa tudi tistih, ki so še v fazi razvoja, analizira nesrečo. Pri trku Audija A5 in Audija A1 jo zanima, ali bi asistenčni sistem nesrečo lahko preprečil oziroma vsaj zmanjšal njene posledice za potnike. Nobeno od vozil ni imelo opreme za zasilno zaviranje v navzkrižnem prometu – bi takšen sistem lahko preprečil trčenje? Kako programirati takšen sistem, da bi vozilo, ki se približuje, prepoznal kot nevarnost, opozoril voznika in pritisnil na zavoro?

Kristin Blum si pri simulaciji nesreč pomaga s sistemom EDR (Event Data Recorder), ki beleži podatke o nesrečah pet sekund pred sprožitvijo zračne blazine. Pri tej nesreči so bile hitrosti ob začetku zaviranja približno 50 km/h. Z vsemi razpoložljivimi podatki Kristin Blum izračuna, da bi asistenčni sistem za zasilno zaviranje v navzkrižnem prometu zelo verjetno lahko preprečil to nesrečo.

Strokovnjaki obravnavajo še eno nesrečo, ki zanima zlasti Audijeve tehnike. Pri trku je bil namreč močno poškodovan Audi A3 Sportback e-tron. Pri nesrečah visokonapetostnih avtomobilov nas še posebej zanima, ali se obnašajo drugače kot običajna vozila in kako v takih primerih poteka reševalna veriga. Na tem primeru vidimo, da se delo enote AARU ne konča z analizo samega trčenja. »Poudarek je tudi na reševalnih ukrepih po nesreči, ki so posebej pomembni pri visokonapetostnih vozilih. Reševalci morajo z njimi znati ravnati, da se ne bi izpostavili tveganju.« Tudi pri tem lahko pomagamo.

Varnejša pot od točke A do točke B

V več kot 20 letih delovanja je enota AARU raziskala in ocenila skoraj 1.500 nesreč. Thomas Schenk je izvrsten strokovnjak za delo na terenu, ki je že dolgo v tem poslu. Nečesa se dobro zaveda: povratne informacije enote AARU pomembno prispevajo k izboljšanju prometne varnosti potnikov v Audijih kot vseh ostalih udeležencev v prometu.

 *Zaradi zaščite osebnih pravic udeležencev so bili scenariji nesreč ustrezno spremenjeni.