Avtonomni avtomobili bodo na dolgi rok pripomogli k reševanju prometnih težav v mestih. Njihove prednosti postanejo še bolj očitne, ko jih spremljata premišljeno upravljanje prometa in nekoliko višja zasedenost avtomobilov. Če bi se število oseb v posameznem avtomobilu z 1,1. povečalo na 1,3, ne bi več imeli prometnih zastojev. V popolnoma avtomatiziranem, povezanem prometnem sistemu bi lahko več ljudi (+12 %) v mestnem prometu potovalo veliko hitreje (-33 %).
Povezani, avtonomni in souporabljani avtomobili omogočajo tudi prerazporeditev uličnih površin in s tem višajo kakovost življenja v mestih. Z uporabo popolnoma avtonomnih vozil bi lahko vsak četrti vozni pas spremenili v stezo za pešce ali kolesarje. V raziskavi smo upoštevali tudi dejstvo, da bi avtonomni avtomobili omogočili večjo mobilnosti starejšim občanom, otrokom in osebam brez vozniškega dovoljenja, priročni robo-taksiji pa bi tekmovali z lokalnim javnim prevozom.
»Rezultati kažejo, da bi lahko avtonomni avtomobili, storitve mobilnosti in povezana infrastruktura znatno zmanjšali zastoje in cestne površine. Hkrati bi lahko več mladih in starejših ljudi potovalo varno in priročno. Kakovost življenja v mestih bi se na ta način dramatično izboljšala. Te ugotovitve nas spodbujajo k nadaljnjemu vlaganju v avtonomne avtomobile, kot je Audi Aicon, storitve, kot je Audi na zahtevo, in tehnologijo, kot je Audi traffic-light information,« pravi Melanie Goldmann, vodja oddelka komuniciranja trendov pri Audiju.
Študija je proučevala tudi zahtevnejše scenarije. Kaj bi se na primer zgodilo, če bi se število ljudi, ki uporabljajo javni prevoz, pešačijo ali potujejo s kolesom, močno povečalo? Kakšni so učinki povečanega obsega dostavnega prometa kot posledice spletnega nakupovanja? In kaj se zgodi, kadar mesta ne dovolijo avtonomnih avtomobilov oziroma so nenaklonjena digitalizaciji infrastrukture? Rezultati se gibljejo med 40-odstotno krajšimi potovalnimi časi in popolnimi prometnimi zastoji.
»V raziskovalni skupnosti nenehno preučujemo učinke povezanih in avtomatiziranih vozil ter drugih tehničnih in družbenih sprememb. Večina študij se osredotoča na izolirane učinke posameznih dejavnikov, mi pa smo si zastavili drugačen cilj – želeli smo raziskati, kakšen bo promet, ko se vsi ti učinki združijo,« pravi profesor Peter Vortisch, vodja Inštituta za promet pri KIT.
Raziskovalci so v prometnem modelu mesta Ingolstadt preučevali en izoliran dejavnik (brez upoštevanja sprememb v vedenju uporabnikov in povečanega povpraševanja): Koliko vozil bi moralo biti avtonomnih, da bi se prometni pretok opazno izboljšal? Najmanj 40 odstotkov! Računalniki vzdržujejo primerno razdaljo med vozili, ne vozijo prehitro in upoštevajo prometno signalizacijo. A glede na podatke več akademskih študij v mešanih prometnih razmerah to slabo vpliva na promet. Potovalni časi se občutno skrajšajo le pod pogojem, da se hkrati poveča število avtonomnih avtomobilov. Če bi ceste v Ingolstadtu danes uporabljala samo avtonomna vozila, bi se potovalni časi v povprečju skrajšali za četrtino.
