Audi AG kot globalno podjetje deluje v kompleksnem okolju. Redno preverjanje lastnih okoljskih, družbenih in upravljavskih ciljev (ESG) in poslovnih strategij je ključno za uspeh na svetovnih trgih. Pomembno je, da podjetje spremlja priložnosti in tveganja svojih dejavnosti. Tako bo lahko okrepilo pozitivne učinke na okolje in družbo ter v največji možni meri zmanjšalo negativne posledice za svoje poslovanje.
Od leta 2024 področje trajnostnega poročanja za podjetja v EU ureja Direktiva o trajnostnem poročanju podjetij CSRD (Corporate Sustainability Reporting Directive).1 Po njej morajo podjetja v poslovnih poročilih zagotoviti podrobne nefinančne informacije o okoljskih, družbenih in upravljavskih vidikih svojega delovanja. Direktiva CSRD postavlja regulativni okvir, vsebino in strukturo poročanja pa določajo evropski standardi poročanja o trajnostnosti ESRS (European Sustainability Reporting Standards). Tako kot pri finančnem poročanju se morajo tudi poročila o trajnostnem razvoju osredotočiti na informacije in teme, ki so merljive in pomembne za deležnike.2 Ta omejitev se imenuje pomembnost. Tudi globalni standard za poročanje o trajnostnosti GRI (Global Reporting Initiative) zahteva, da podjetja o vidikih ESG poročajo po načelu pomembnosti.
Audi prostovoljno objavlja svoje letno poročilo Audi Report, ki združuje tako finančne kot trajnostne vidike poslovanja. Poročilo sledi mednarodno priznanemu standardu GRI, hkrati pa vključuje tudi vidike evropske direktive CSRD, vključno z zahtevanimi ključnimi kazalniki, in obravnava pomembne teme, ki jih določata oba standarda.
Analiza pomembnosti, ki jo Audi izvaja že več kot 11 let, služi za določanje pomembnih tem in daje jasen pregled nad relevantnimi dejavniki ESG v kontekstu trajnostnega razvoja. Pomembna sprememba je uvedba koncepta dvojne pomembnosti. To načelo od podjetij zahteva, da pomembnost trajnostnih tem presojajo z dveh vidikov. Prvi je pomembnost vpliva (pogled od znotraj navzven), ki se uporablja za ocenjevanje dejanskih in potencialnih pozitivnih in negativnih učinkov delovanja podjetja na okolje in družbo. Drugi vidik je finančna pomembnost (pogled od zunaj navznoter), ki se uporablja za prepoznavanje priložnosti in tveganj, ki jih trajnostne teme predstavljajo za finančno uspešnost podjetja.
Audi uporablja analizo dvojne pomembnosti kot strateško orodje, ki omogoča redno preverjanje ciljev, prispeva k učinkovitemu upravljanju virov in tako pospešuje razvoj podjetja. Analiza kaže na povezanost med poslovno uspešnostjo in trajnostnim delovanjem ter pomaga ta dva vidika bolj učinkovito združevati. Bistvo pristopa je preprosto: če se podjetje zaveda svojih vplivov in temu primerno prilagaja svoje delovanje, lahko optimalno zmanjšuje tveganja, izkorišča priložnosti in smotrno razporeja svoje vire.
Analiza pomembnosti, ki jo je Audi izvedel v letu 2024, je bila prva tovrstna analiza v skladu s smernicami CSRD. Ta pristop izpolnjuje tudi zahteve standarda GRI, pri vsebini pa se je Audi zgledoval po standardih ESRS in upošteval zahteve skupine Volkswagen.
Analiza dvojne pomembnosti prikazuje, kako podjetje vpliva na okolje in družbo (pomembnost vpliva, pogled od znotraj navzven) ter kako okolje in družba vplivata na finančni položaj podjetja (finančna pomembnost, pogled od zunaj navznoter). Pri tem upošteva stališča tako notranjih kot zunanjih deležnikov.
Osnova za analizo pomembnosti so standardi ESRS, ki so razdeljeni na 37 podtem. Audi je to osnovo nadgradil s primerjalnim pregledom tem, ki jih uporabljajo konkurenti in skupina Volkswagen, ter s proučitvijo zunanjih modelov in ocen dejavnikov ESG. Na podlagi te primerjave sta se izoblikovali dve dodatni področji, ki presegata okvirje standardov ESRS: družbena zavezanost in trajnostni razvoj podjetja.
V drugem koraku so bili opravljeni intervjuji z deležniki³, da bi za vsako podtemo identificirali potencialne pozitivne in negativne vplive poslovnih dejavnosti podjetja Audi na okolje in družbo (pomembnost vpliva). Prav tako so bile za vsako podtemo opredeljene priložnosti in tveganja za podjetje (finančna pomembnost). V tretjem koraku so podteme ovrednotili interni strokovnjaki. Teme, ki niso dosegle praga "informativnosti" z vidika finančne pomembnosti in pomembnosti vpliva, so Audijevi strokovnjaki označili kot nebistvene.
Na primer: pri ocenjevanju teme "delovni pogoji zaposlenih" smo z vidika vpliva podjetja (analiza od znotraj navzven) prepoznali priložnost, da sodobne oblike dela izboljšujejo kakovost življenja zaposlenih, in tveganje, da lahko pomanjkljiva navodila za nove zaposlene ogrozijo njihovo varnost, recimo pri delu z nevarnimi snovmi. S finančnega vidika (analiza od zunaj navznoter) smo kot priložnost identificirali "zagotavljanje zdravja in varnosti zaposlenih, kar zmanjšuje fluktuacijo delovne sile in tako znižuje stroške zaposlovanja in uvajanja" kot tveganja pa "tveganja za ugled in pravna tveganja v primeru otroškega in prisilnega dela". Vse te ugotovitve so privedle do ocene, da je tema "zelo pomembna" za uspeh družbe Audi.
V četrtem koraku so bili rezultati analize pomembnosti usklajeni znotraj skupine Volkswagen, nato pa jih je potrdil še upravni odbor družbe Audi AG. Audijeva strateška ekipa je 39 bistvenih tem združila v 17 vsebinskih sklopov in jih razporedila med tri področja: okoljsko, družbeno in upravljavsko (ESG).
Matrika prikazuje oceno 17 ključnih vsebinskih sklopov z dveh zornih kotov: kako dejavnosti podjetja vplivajo na okolje in družbo (pomembnost vpliva, os x) ter kakšne finančne priložnosti in tveganja ti sklopi prinašajo podjetju (finančna pomembnost, os y). Vseh 17 vsebinskih sklopov iz analize pomembnosti je podrobneje obravnavanih v posameznih poglavjih letnega poročila Audi Report (v angleškem jeziku).
1 Obveznost poročanja vpliva le na določene korporacije in gospodarske družbe, kjer imajo vsi družbeniki omejeno odgovornost. Zahteve bodo sprva veljale za omejen krog podjetij za poslovna leta od 1. januarja 2024 naprej, nato pa se bodo postopno razširile. Skupina Audi ostaja izvzeta iz obveznosti poročanja, saj to obveznost prevzema skupina Volkswagen kot njena matična družba.
2 Podjetje Audi kot pomembne deležnike prepoznava notranje in zunanje skupine posameznikov, na katere neposredno ali posredno vplivajo poslovne dejavnosti podjetja. Pri izboru posameznih deležnikov se opira predvsem na njihovo strokovno znanje in možnost vplivanja na podjetje Audi. Deležnike razvršča v več skupin: stranke, analitike in vlagatelje, medije, poslovne partnerje, zaposlene, sosede in lokalne prebivalce, politične akterje in združenja, organizacije zaposlenih, znanstvenike in strokovnjake za trajnostni razvoj ter nevladne organizacije in druge skupine. Osnova za določanje in izbor deležnikov je standard Stakeholder Engagement Standard AccountAbility 1000 (AA1000SES) in z njim povezana načela vključenosti, pomembnosti in odzivnosti.
3 Podjetje Audi je opredelilo 11 ključnih skupin deležnikov, jih prednostno razvrstilo glede na njihov vpliv na podjetje in njihovo odvisnost od podjetja, nato pa opravilo kvalitativno raziskavo v obliki individualnih intervjujev.
