Pogovorni roboti, tekstovni roboti in distribucijski droni – umetna inteligenca je že vsakdanja spremljevalka naših življenj. Osrednjo vlogo igra tudi pri avtomatizirani in avtonomni vožnji, saj avtomobili po njeni zaslugi prepoznavajo okolico in ostale dejavnike, ki bi lahko vplivali nanje. Primer je novi Audi A8. Slike procesira z globokim učenjem (deep learning), metodo, ki posnema učni proces človeškega uma. Programsko opremo že v fazi razvoja naučimo prepoznavati značilnosti različnih objektov, kot so na primer druga vozila.
Sepp Hochreiter, profesor na Univerzi Johannes-Kepler (JKU) v Linzu, je eden od pionirjev globokega učenja. Z Jürgenom Schmidhuberjem je že leta 1991 razvil metodo imenovano dolg kratkoročni spomin (Long Short-Term Memory oziroma LSTM), ki je osnova sistema za prepoznavanje jezika v današnjih pametnih telefonih z operacijskim sistemom Android. V sodelovanju z nami je ustanovil tudi Center za globoko učenje Audi.JKU, katerega poslanstvo je napredek avtomatizirane in avtonomne vožnje. Trdno je prepričan, da je to obdobje razcveta umetne inteligence. »Zaradi hitre digitalizacije se veča tudi število podatkov, procesorska moč računalnikov pa nam omogoča njihovo hitrejšo obdelavo. UI sistemi se ves čas učijo in so že v marsičem boljši kot človek.«
- Sepp Hochreiter
Roland Pfänder, vodja razvoja programske opreme pri Audi Electronics Venture GmbH, meni, da si mora Audi »zaupanje kupcev pridobiti postopoma«. Le tako bodo ljudje avtonomno vožnjo izkusili kot novo obliko mobilnosti in izkoristili še več svobode, ki jo ta prinaša. »Avtomatizacijo bi radi razvili do te mere, da bi jo potniki občutili kot olajšanje, obenem pa tudi uživali najvišjo možno mero udobja.«
Pfänder to vidi tudi kot veliko odgovornost do kupcev in družbe na splošno. »V Nemčiji vsako leto v prometnih nesrečah umre 3.300 ljudi. Po vsem svetu je v nesrečah dnevno udeleženih 3.500 vozil. Avtonomna vožnja je enkratna priložnost, da vožnjo spet naredimo varnejšo.« Hochreiter doda, »Nesrečam se nikdar ne bomo mogli povsem izogniti, z uporabo umetne inteligence pa bodo postale precej bolj redke. Senzorji se odzivajo veliko bolje in hitreje kot ljudje.«
Da bi vzpostavili zaupanje v tehnologijo, se pri Audiju veliko ukvarjamo z etičnimi, pravnimi in družbenimi vprašanji o avtomatizirani in avtonomni vožnji. Ustanovili smo interdisciplinarno skupino strokovnjakov z različnih področij, ki nam pomagajo s svojimi mnenji. Poleg Seppa Hochreiterja sta na naših dogodkih med drugimi sodelovala tudi Iyad Rahwan iz MIT Media Lab in Luciano Floridi z Univerze v Oxfordu. V okviru te skupine se naši razvijalci programske opreme pogovarjajo s filozofi, pravniki s psihologi in podobnimi. Hochreiter meni, da bo tehnologija družbeno sprejemljiva takrat, ko se bodo ljudje nanjo navadili: »Ljudje morajo videti in občutiti, da res deluje.«
Audi je na poti do avtonomne vožnje že dosegel prvi mejnik: Audi A8 je prvi serijski avto posebej oblikovan za visoko avtomatizirano vožnjo v določenih situacijah (tako imenovano tretjo stopnjo), kar pomeni, da v zastoju lahko prevzame nadzor nad volanom in stopalkami. Preden pa bodo avtonomna in avtomatizirana vozila dejansko lahko vozila po cestah, moramo definirati in vzpostaviti pravno podlago. Pfänder na tem področju že opaža pozitiven razvoj: »Pravna stroka po vsem svetu že pripravlja zakonodajo za avtomatizirane sisteme.« Kako torej izgleda prihodnost? Hochreiterjeva vizija je jasna: »Avtomobili bodo med seboj komuninicirali – kje so, kam gredo in kako hitro potujejo. Če se bo to izkazalo za izvedljivo, lahko pozabimo na prometne zastoje.« Tudi Pfänder vidi velik potencial: »Prepričani smo, da umetna inteligenca pomeni tudi varnejše ceste.«
