Kako so potekale vožnje z Audijevimi avtomobili?

S kolegom Blažem Poženelom, ki je prav tako avtomobilističen novinar, sva program zastavila tako, da so udeleženci Audijevega Zimskega doživetja za en dan postali testni tovarniški vozniki. Sledili smo običajni proceduri – zjutraj se sestaneš s produktnim vodjo, ki ti predstavi vozilo in potek testiranja, ti pove, na kaj se moraš osredotočiti, nato začneš testirat in na koncu izpolniš vprašalnik, v katerem opišeš svojo izkušnjo. Zadnji del smo tokrat izpustili, a je bila izkušnja vseeno pristna. Osebno pa sem izjemno hvaležen za vse povratne informacije, ki sem jih dobil iz pogovorov z udeleženci. Če si osredotočen samo na svoje delo, preprosto ne vidiš več čez svoje okvire, tu pa so mi v razmislek ponudili veliko novih vpogledov.

Zanimivi so bili pogovori med ljudmi iz različnih branž. Za isto mizo so sedeli lastnik IT podjetja, odvetnik in še mnogi drugi poklici, pogovor pa je tekel o tem, ali nas bo človeška empatija lahko rešila prometnih nesreč, ali se bomo kot družba zaradi naprav v prometu še bolj odtujili, ali pa je to priložnost za zbliževanje. Bolj, ko poznam ljudi, ki pridejo na naš poligon, lažje oblikujem vsebine za naprej. To je zgodba, ki traja že nekaj let in upam, da se bo nadaljevala, ker je tudi quattro sam po sebi taka materija, da se nanjo res lahko nasloniš.

Zakaj je quattro tako poseben?

To je zgodba, ki ima močan naboj in široko ozadje, zato me zanima z različnih vidikov. Nekoč sem se pogovarjal z lani preminulim gospodom Ferdinandom Piëchom, ki je bil kot človek zelo pomemben za razvoj avtomobilske industrije na splošno, kaj šele pri Audiju. Zelo me je pritegnila njegova zgodba, zanimalo me je, kaj jim je vzbujalo toliko zaupanja, da so rekli »to bomo naredili«, čeprav takrat tega nihče ni delal. Podobno kot je veliko kasneje Steve Jobs rekel za iPhone. Moramo vedeti, da je štirikolesni pogon že obstajal, a so le pri Audiju prepoznali njegov potencial in verjeli v to zgodbo, ki je zgodba še danes. Letos bodo na ženevskem avtomobilskem sejmu obeležili 40 let, odkar so ga samozavestno predstavili svetu. Zdaj, ko prihaja elektrika, se veselim produktov, ki bodo odpirali spet nove možnosti. Tudi za naš planiški minimundus, ki smo ga vsebinsko povezali z znamenitim oglasom, v katerem se Audi quattro povzpne po smučarski skakalnici v Kaipoli na Finskem. Poleg tega so prvi prototip štirikolesnega pogona upravi predstavili na prelazu Turracher Höhe, ki je le streljaj od Slovenije. Vse to se mi je zdelo pomembno in edinstveno.

Kdaj pride quattro do izraza?

Štirikolesni pogon ima eno prednost, ampak ta je res pomembna. Izkaže se pri vleku avtomobila. Sodeloval sem pri različnih raziskovalnih projektih, kjer smo med drugim ugotavljali, da vozniki športnih terencev pogosto povzročijo prometne nesreče, v katerih se od zadaj zaletijo v druga vozila. Kar pomeni, da napačno ocenjujejo svojo hitrost in pretirano zaupajo svojemu avtomobilu. Ljudje se namreč v kabinah spremenimo. Spremenimo se celo v različnih tipih kabin, saj se isti človek, ki sedi v enoprostorcu, obnaša drugače v športnem avtomobilu. Ugotovili smo torej, da vozniki športnih terencev razmišljajo 'avto ima štirikolesni pogon in zmore več'. Ja, ampak ne zaviranja. Štirikolesni pogon pride do izraza, ko te štiri površine, ki niso večje od dlani, vlečejo avto naprej. Letošnjo progo smo oblikovali tako, da bi vozniki znali quattro tudi pravilno izkoristiti. Torej, da bi vedeli, s kakšno hitrostjo lahko varno pripeljejo v ovinek in kako hitro lahko iz njega odpeljejo s pomočjo quattra. In ko so ljudje to začutili, so kar naenkrat razumeli, kaj se med vožnjo s štirikolesnim pogonom pravzaprav dogaja. Nek gospod je prišel iz avta in nam rekel, »Vem, kaj se dogaja, ne znam tega razložiti, ampak vem, ker sem vse čutil.« Točno sem vedel, kaj doživlja. Če imam težavo, in grem z njo na servis, mi jo sicer popravijo in sem zadovoljen, če pa jo popravim sam, bolje razumem, kaj se mi je dogajalo in se zaradi tega počutim bogatejši. Zaradi takih trenutkov se nismo samo hitro vozili, ampak smo na poligonu spoznavali sebe in avto. Raziskovalno kopje smo usmerili v elektroniko in v vlek avtomobila.

Kakšne napake na splošno delajo slovenski vozniki na spolzkih tleh?

Odgovor, da prehitro vozijo, bi bil preveč klišejski, zato se vprašajmo, zakaj tako vozijo? Na inštitutu, kjer delam, raziskujemo, zakaj ljudje ob dežju ne vedo, da so tla spolzka. Z neko napravo smo ugotovili, da so gledali točno tja, kjer je bila največja verjetnost, da se bo nekaj zgodilo in se tudi je zgodilo, reagirali pa niso. V dežju in snegu ljudje močno zmanjšajo hitrost, a kljub temu prihaja do prometnih nesreč, ki so praviloma povezane z uporabo mobilnih telefonov in miselno odsotnostjo. Hitrost vožnje smo torej prilagodili, nismo pa prilagodili naših življenj. Prihaja čas, ko bodo jutra bolj hladna in dnevi toplejši. V senčnih delih ovinkov bo oprijem bistveno drugačen, na kar moramo biti pozorni. Opažamo, da smo se ljudje v zadnjih 10 letih zaradi udobja avtomobilov popolnoma odtujili od zunanje okolice. V avtu je vedno prijetnih 22 stopinj, kabina je udobna, poslušamo glasbo, imamo topel sedež in volan, misli pa popolnoma odklopimo. Zunaj pa se stanje ves čas spreminja, zato pogosto prihaja do zdrsov s cestišča. Pa ne govorimo o objestnih voznikih, to se zgodi popolnoma običajnim voznikom, ki so z mislimi nekje drugje. Avto gre fantastično, tih je, zdi se, da je vse super, potem pa v nekem trenutku poči.

Pogrešate zimo?

Ravno sem prišel z družinskih počitnic na snegu, pa jo že pogrešam, čeprav sem v resnici bolj poletni človek.