Minuta in 54 sekund – rezultat mojega prvega kroga v Audijevem simulatorju vožnje. Lahko bi šlo hitreje, si mislim. Stopalko za plin pritisnem do konca in motor zarohni. 220 konjskih moči me izstreli čez štartno črto dirkališča v Zandvoortu na Nizozemskem. Tik pred ostrim ovinkom imenovanim Tarzan sunkovito zavrem in zavijem na desno. Od visokega navora pri zavijanju se mi pričnejo tresti roke, a se ne vdam. Raje stisnem zobe …
Nenadoma se prižgejo luči. Dirkališče pred menoj začenja bledeti, dokler ga skoraj ne vidim več, in počasi se vrnem v resničnost. Nisem v Zandvoortu. Avto, v katerem sedim, ni pravi.
»Ko zavijamo, se vozniška kabina premika na heksapodu, slika pa se samodejno prilagodi njenemu gibanju. To ustvarja vtis, da se dejansko voziš z avtomobilom,« pojasni Uhlmann, medtem ko sva zazrta v simulator vožnje. »Izkušnjo vožnje je treba reproducirati kar se da natančno, da voznik med premikanjem ne občuti slabosti. To smo imeli v mislih, ko smo v sodelovanju z doktorskim kandidatom razvili svoj lastni algoritem.« Soba je prepleskana s črno barvo, luči so med delovanjem simulatorja ugasnjene. Tako se ustvari najboljši možen kontrast za projekcijo na zaslonu.
Simulator vožnje smo začeli uporabljati pred kratkim, čeprav smo ga pričeli razvijati že leta 2012. Naši inženirji želijo ovrednotiti vozne lastnosti Audijevih modelov že od samega začetka razvojnega procesa, kar naredijo tako, da v simulator vnesejo vse relevantne podatke vozila, kot so teža, vzmetenje ali medosna razdalja. »Simulator vožnje je del celostne virtualne razvojne verige, ki jo že uspešno uporabljamo pri oblikovanju novih podvozij.«
