Dokler ne ugasne noč

Velja za eno od najosupljivejših umetnic na mednarodni klubski in tehno sceni. Nina Kraviz je producentka, pevka in didžejka, ki v univerzalnem jeziku glasbe nagovarja in navdušuje množice po vsem svetu.

21.05.2020 Avtor: Jan Schlüter  Fotografije: Ryuya Amao

Nina Kraviz med DJ setom

“Kljub uspehu in slavi ostaja odprta in dostopna oboževalcem. Morda je za to krivo tudi dejstvo, da je na začetku živela normalno življenje zobozdravnice (to je namreč po izobrazbi).”

Nino Kraviz je težko ujeti, saj je vedno v pogonu. Skoraj nemogoče je pričakovati, da se boš z njo srečal iz oči v oči. Če že, bi se kaj takega lahko zgodilo le na dolgem letu ali v čakalnici na letališču. Med najinim intervjujem, ki sva ga opravila prek Skypa, je Nina Kraviz sedela v hotelskem preddverju v San Joséju v Kostariki. Videti je bila spočita, čeprav je pred 24 urami v newyorškem klubu TBA vrtela glasbo. Rusinja po rodu je ena od redkih mednarodnih superzvezdnic sicer večinoma moške didžejske scene. Nina Kraviz že nekaj let velja za najbolj ugledno in iskano v ekskluzivni družbi didžejk. Pred več deset tisoč oboževalci nastopa na znamenitih glasbenih prizoriščih po vsem svetu, med drugim na enem od najopaznejših glasbenih festivalov svetovnega kova Coachella v Kaliforniji, na uglednem festivalu jazza Montreux Jazz, na festivalu Flow v Helsinkih in na enem od največjih elektronskih open-air spektaklov Sonne-MondSterne, ki poteka na nemški obali ob Baltskem morju. Nina Kraviz pa ne vrti le plošč. Poje namreč tudi pesmi, ki jih sama producira, ob tem pa vodi še dve lastni glasbeni založbi: трип (Trip) in Galaxiid. Njen zvok je robusten, energičen, večplasten, drugačen od open-air tehna, ki so ga poslušalci sicer vajeni, zato ga morda ni najlažje sprejeti, a kljub temu neustavljiva didžejka uživa svetovno slavo. Te dni umetnica srednjih 30 let naniza tudi po tri nastope v eni sami noči.

Kaj vas najbolj navdušuje pri nastopanju v živo pred velikim občinstvom?

Zame je pomembno, da ljudem prenesem svoje glasbene ideale. A prava umetnost in največji ustvarjalni izziv tičita v interakciji, načinu povezovanja umetnika z občinstvom. Didžejev cilj je, da naveže stik s poslušalci in plesalci, da mu uspe pritegniti in nato ohranjati njihovo pozornost – vse dokler ne ugasne noč.

Interakcija in komunikacija, človeški dejavnik ... V vašem žanru glasbe verjetno še toliko bolj velja, da je največji poudarek na digitalizaciji in tehničnih inovacijah?

Tehnologija res odpira široko paleto novih možnosti za izvedbo produkcijskih procesov in predvajanja glasbe občinstvu v živo. A digitalizacija ni na novo iznašla glasbe. V zadnjih letih je nova glasba predvsem glasnejša, bolj hrupna, še bolj poudarjena in kompresirana. Poleg tega ozvočenja v klubih postajajo zmogljivejša. Ne morem reči, zakaj je tako. Opažam pa, da glasba – gledano v širšem časovnem obdobju – postaja čedalje bolj zgoščena in optimizirana. Minimalizem in učinek elektronske glasbe sta verjetno med najnovejšimi inovacijami.

Nina Kraviz za DJ mizo

Nekateri glasbeniki na elektronski sceni eksperimentirajo z umetno inteligenco, programsko opremo, ki neodvisno od umetnika ustvarja nove zvoke. Kaj menite o tem?

Umetno inteligenco pravzaprav že uporabljamo pri studijski produkciji. Ne morem pa si predstavljati, da bi jo uporabila med nastopom. Nič nimam proti umetni inteligenci, dokler ta ne vpliva na moje umetniške vrednote čustvovanja in ranljivosti, dokler ne zaduši moje strasti do glasbe. Ko ustvarjamo novo glasbo in vrtimo plošče, moramo ohraniti nepredvidljivost in spontanost.

“Leta 2016 je Nina Kraviz podprla Audijev promocijski projekt in sodelovala pri tehno adaptaciji Parsifala, operi Richarda Wagnerja, z naslovom Black Mountain.”

Tehnologija lahko pomaga ljudem in jim zagotovi podporo v številnih situacijah. To zdaj velja tudi za ustvarjalne procese.

Edina težava pri ustvarjalnih procesih nastopi, ko je ustvarjalnosti premalo. V tem primeru tehnološka orodja zagotovo ne morejo pomagati. Pravzaprav lahko zadeve le še poslabšajo, saj umetniki posledično vlagajo čedalje manj energije za spodbujanje lastne kreativnosti.

Svoje sete predvajate brez kakršnekoli tehnološke podpore.

Nikoli nisem uporabljala didžejskih programov. To bi bilo popolnoma v nasprotju z mojimi predstavami o tem, kaj je srž našega poklica. Na vprašanje, ali naj bi didžeji uporabljali vinilne plošče ali zgoščenke, imam zelo jasen odgovor – oboje. Izbira formata neposredno vpliva na to, kako bom vrtela glasbo. Format izbiram tudi na podlagi tega, kako hitro lahko sprejemam odločitve med nastopom. Poleg tega vpliva na to, kaj bom predvajala kot naslednje, in tako je, seveda, izbira povezana s tehničnim procesom miksanja glasbe. Ne nazadnje pa tem, kako dojemam in ponotranjim glasbo.

Kakšna je prihodnost glasbe? Kako se bo spremenil način poslušanja glasbe?

Kako bo slišati glasba, je vedno odvisno od skladatelja ter tega, kako, za koga in kje jo nameravajo izvajati. Mislim, da ljudje danes glasbo poslušajo drugače, kot so jo pred 30 leti. David Byrne je nekoč dejal: “Glasba je ustvarjena za prostor, kjer se posluša.” S tem se lahko le strinjam. Pred 20 leti je bila glasba namenjena majhnim klubom, kjer sta bila zvok in ozvočenje slaba. Danes tehno glasbo ustvarjamo za festivale z 20 tisoč in več poslušalci, ki lahko uživajo v prvovrstnem zvoku iz prenosnih sistemov PA za javno ozvočenje. Enako bi lahko rekla za poslušanje in dojemanje glasbe. Študije kažejo, da imajo – v primerjavi s stanjem pred desetimi ali 20 leti – zaradi tehnološkega napredka ljudje rahlo spremenjeno strukturo možganov. Mislim, da ti ‘novi’ možgani glasbo dojemajo drugače in da se bo glasba prilagodila tem novim razmeram.

small text

heading

text

button

Trust is key

But how would I feel if I actually were in a real, electric battery-powered drone flight with no pilot in sight? ‘I’m sure people won’t trust an autonomous flying machine 100 per cent straight away – even though we already fly around the world in airliners on autopilot,’ Stefano Mancuso, the co-ordinator of Italdesign’s electric and electronic architecture project unit, tells me. ‘But by the time the flying taxi becomes a reality – say, by 2030 – we’ll all be very used to using autonomous cars. And, anyway, when the taxi’s in the air, there’ll always be human support at hand – there’ll always be someone passengers can talk to in a control centre who’ll be able to take remote control, if needs be.’ So, I invite an honest, quick-fire, one-word answer: would Stefano go up in the flying taxi? ‘Yes,’ comes the immediate reply. ‘I would. I won’t be on the first flight, though, as our CEO’s already signed up for that!’
Rada potujem. Ta senzacionalna misel – da sem del sveta in občutek, da je vse povezano.

Nina Kraviz

small text

heading

text

button

The journey is the reward

The company has already conducted a flight in public, at Drone Week in Amsterdam last year – but using a 1:4 scale model. The flight module accurately placed a passenger capsule on the ground module, which then drove from the test grounds autonomously. This proved the effectiveness of the Airbus coupling system and its locking and latching functionality. The air module currently rests on legs to make docking easier, but it’s envisaged that such legs would not be required by the time the concept reaches production.

To make the project with full-sized versions viable, more powerful batteries than those that exist today would be required, and Airbus is currently working on developing such technology. Noise is another issue, and reduction of the high-pitched whirring familiar to anyone who has witnessed even a small drone in flight is being sought. Italdesign is working with Audi to develop battery and electric-motor technology for the ground module – an area in which Audi’s engineers have already proven highly competent, as the recent launch of the e-tron SUV testifies. Therefor an Audi engineer is also based with the Italdesign team in Italy.

“Zaradi svoje ustvarjalne aktivnosti na spletu je dobila zavidljivo število sledilcev na Facebooku in Instagramu. Ninini DJ-seti na YouTubu imajo tudi po pet milijonov ogledov.”

Menda ste v mladosti odkrili svojo najljubšo glasbo na radiu, glasbenem mediju stare šole.

Ja, to drži. Tehno in elektronsko glasbo sem odkrila v neki didžejski oddaji na radiu. Še danes obožujem radio. Leta 2016 sem bila gostiteljica lastne oddaje na britanskem radiu BBC Radio 1. Radio je odličen alternativni medij za predvajanje glasbe, ker ne vidiš svojega občinstva. To spremeni način projiciranja umetnikove energije. Lahko povem zgodbo in občutek ob tem je prav meditativen – ko zaslišim svoj glas v slušalkah in si predstavljam, s kom se pogovarjam v tistem trenutku. Kadar me radijske postaje povabijo, da nastopim v živo prek radijskih valov, se z veseljem odzovem; DJ-sete sem že odigrala v živo.

Življenje didžejske zvezdnice gotovo vključuje veliko potovanj in letanja sem ter tja od enega mesta do drugega. Se vam zdi takšno življenje dolgoročno utrujajoče?

Ne, ne zdi se mi. Rada potujem, kar je bilo pravzaprav najpomembnejše v mojem življenju, še preden sem začela glasbeno kariero. Potovati pomeni odkrivati nekaj novega. Opazovati vsako novo podrobnost in spremembo. Potovanje je zame še vedno nekaj čudovitega. Vsakič znova sem osupla nad tem, da lahko v le nekaj urah preletim polovico sveta in pristanem v popolnoma drugačni kulturi. V novem časovnem pasu, z novim tujim jezikom ter povsem drugačno mentaliteto in pogledom na življenje. Tu pa je še senzacionalna misel – biti del tega sveta in čutenje, da je vse med seboj povezano. Številne možnosti potovanja pogosto dojemam kot privilegij, saj vsi tega ne morejo početi. Včasih postanem zelo čustvena, ko pomislim, v kako lepem svetu živimo. Kadar potujem podnevi, si vedno ogledam pokrajino, skozi katero me nese pot. Všeč mi je, ko ves čas spremljam in poskušam prepoznati, kje sem v določenem trenutku. Še se spomnim, ko sem se nekoč vračala iz Japonske prek Sibirije in zagledala široko reko, ki se je bleščala v soncu. Ko sem pogledala na zemljevid, sem vedela, gre za Leno. Več kot štiri tisoč kilometrov dolga vodna pot, ki se vije vse do Arktike. Ko sem jo zagledala iz letala, sem bila navdušena kot majhen otrok.

small text

heading

text

button
Nina Kraviz
Nina Kraviz med svojo predstavo
2020-01-AudiLab_newsletter_01
2020-01-AudiLab_newsletter_01

Novičnik

AudiLab Slovenija

Enkrat mesečno iz naše online revije AudiLab Slovenija pripravljamo izbor zanimivih člankov o inovacijah, e-mobilnosti, trajnostnem razvoju, doživetjih, življenjskem slogu, Audi športu in posebnih ponudbah iz našega prodajnega programa. Naročite ga v svoj e-nabiralnik.

Naročam novičnik