Triindvajsetletna Avstrijka sedi na postelji, sredi kupa oblačil. Na tleh počiva kovček, ki je bil z njo na pravkar končani večtedenski turneji. Odkar je bila nazadnje na Dunaju, kjer živi, je minilo kar precej časa. Navkljub natrpanemu urniku in stresu, ki ga ta prinaša, je videti sproščeno. Z lahkotnim smehom in očitnim avstrijskim naglasom pripoveduje o tednih, ki jih je preživela v enoprostorcu. »Zelo uživam na turneji s svojo ekipo. Mislim pa, da nisem oseba, ki bi lahko več kot nekaj tednov živela iz kovčka.« Ozre se na nered okoli sebe, se zasmeje in si odrine lase z obraza. Za današnje fotografiranje ni pretiravala z ličili, raje se je odločila za videz, ki je prav toliko vsakdanji kot vse drugo na njej. S sabo je prinesla le lak za lase, s katerim kroti nagajive pramene, ki motijo eleganco njenega dolgega blond paža. Navkljub mladosti je Mavi popolna profesionalka. Hitro in brez oklevanja izbere prva oblačila ter si obuje trendovske superge čez visoke športne nogavice. Na nekem drugem paru njenih čevljev, ki jih obuje k trenirki, puliju in jakni iz jeansa, so pritrjeni majhni našitki. Njeni modni dodatki so igrivi in moderni, na primer torbica za okoli pasu iz kačje kože ali ročno narejene zapestnice iz promocijskega materiala njene zadnje turneje. Rada preizkuša nove stvari, in to ne le v glasbi.
Čeprav se njeni cilji morda zdijo preveč ambiciozni, pa niso nujno neuresničljivi. Mavi Phoenix velja za enega največjih avstrijskih glasbenih upov. Tudi izven meja njene domovine. V letih 2017 in 2018 je bila nominirana za avstrijsko nagrado Amadeus, tudi v kategoriji umetnica leta. V sklopu zadnje turneje se je podala tudi na mednarodne odre, v velika evropska mesta, kot so Pariz, Rim in Barcelona, pa tudi čez lužo v Los Angeles. Po njenem mnenju je to njen največji dosežek do sedaj. »Obožujem stik s publiko, ta je super v vsakem mestu, v množici ljudi, ki jim je angleščina materni jezik, pa je še posebej osupljiv. Bilo je veličastno, popolnoma neverjetno. In poleg tega velja pravilo, da če hočeš uspeti v glasbi, moraš uspeti v Ameriki. Še posebej v moji zvrsti,« pravi Mavi.
In katera je njena zvrst? Rap, ki spada v kategorijo lo-fi popa. Njene pesmi nosijo naslove, kot so »Janet Jackson«, »Bite« in »Ibiza«.
Triindvajsetletna glasbenica trenutno živi na Dunaju. Tu, na lepi modri Donavi je našla vse, kar potrebuje za razvoj svoje kariere. Dopušča pa možnost, da bi se v iskanju sanj znova preselila.
Oboževalci lahko njen zadnji album Young Prophet II poslušajo prek spletnih predvajalnikov, ali pa kupijo vinilko. CD-ja ne bodo našli – to je medij, ki se Mavijini generaciji glasbenikov ne zdi več pomemben. Vinil pa prav zdaj doživlja preporod (če je sploh kdaj šel iz mode). Besedila Mavi Phoenix so jasna, neposredna, nalezljiva in ne preveč zapletena. »Pesem me mora pritegniti takoj, že pri prvem taktu. Ne govorim le o ritmu, ampak tudi o besedilu, ki ne sme biti nesmiselno, hkrati pa tudi ne prezahtevno. Tega načela se držim pri svojih pesmih«, razloži Mavi. Ker je obiskovala angleško šolo in angleščino govori brez kakršnegakoli naglasa, ni nikoli niti pomislila na to, da bi pela v nemščini. Na odru je polna energije, zanimivo pozira ali miga z glavo in maha naokrog z lasmi. Obožuje komunikacijo z občinstvom, tudi z množicami, ki niso prišle poslušati le nje. V takšnih primerih brez zadržkov reče kaj predrznega, a seveda nikoli žaljivega. Razume namreč, da moraš takšne koncerte pač vzeti v zakup, ko si šele na začetku kariere. Čeprav je z internetom glasbena industrija postala hitrejša in dostopnejša, se temeljna pravila igre niso spremenila. Mlada raperka se s tem ne ukvarja, navsezadnje si želi osvojiti sam vrh. In tega cilja nikoli ne izgubi izpred oči.
Sprejemanje kritik je del posla, pa naj bodo usmerjene v njeno glasbo ali vanjo samo. Največkrat ji očitajo uporabo umetniško sporne avtomatske korekcije tona, imenovane auto-tune. Ta ni le slogovni pripomoček, saj njeno glasbo zaznamuje že od samega začetka. Ko je bila stara enajst let, ji je oče podaril Appleov prenosnik MacBook, s katerim se je naučila aranžirati svoje skladbe. Kot pripadnica digitalne generacije je z nenehnim eksperimentiranjem hitro osvojila glasbena programska orodja. »Zdi se mi super, da lahko danes vsak ustvarja glasbo. Zakaj ne, če v tem uživa? To vidim kot priložnost, ne kot problem.« Eden od programov, s katerimi se je poigravala, je vključeval zloglasni auto-tune učinek, ki ga Mavi uporablja še danes. »Zavedam se, da nisem najboljša pevka na tem planetu. Rada imam ta učinek, saj mi pomaga bolje izkoristiti svoj glas. Tega me ni strah priznati. A če mislite, da sploh nimam posluha, se ne bi mogli bolj motiti«.
V prihodnosti bo Mavi svojim oboževalcem ponudila tudi pesmi brez auto-tune učinka, saj ne želi pristati v 'predalčku'. Ena najboljših lastnosti mlade glasbenice je ta, da se ne boji izraziti svojega mnenja. Nikoli se ne izogne razpravi, saj se zavzema za dialog. Za žensko v zgodnjih dvajsetih se zdi precej premišljena, svoja stališča je pripravljena postaviti tudi pod vprašaj. Nečesa pa ni pripravljena početi: ukvarjati se s sovražnimi komentarji na družbenih omrežjih. Slednjih žal ne manjka.
