Vaše raziskovalno področje so različni materiali. Nam lahko za začetek poveste več o vašem raziskovalnem delu?
Moje raziskovalno delovanje je vezano na področje tehniških ved, predvsem na proizvodne tehnologije in sisteme. Ukvarjam se z izdelavo naprednih materialov, z reakcijami v trdnem stanju materialov, z nanotehnologijo, kjer je moj fokus na sintezi zlatih nanodelcev, s procesiranjem tehnologij, kot je na primer uporaba ultrazvoka v nanotehnologiji, ter z razvojem novih biomaterialov, med katere spadajo tudi zlate dentalne zlitine.
Kako ste kot strojnica pravzaprav pristali v raziskavah materialov?
Po uspešno zaključeni diplomi z naslovom "Raziskave kontinuirano vlitih vzorcev ternerne zlitine Cu- Si-Mn" na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru leta 1993 sem nadaljevala z magistrskim študijem in se na fakulteti, na Inštitutu za tehnologijo materialov, tudi zaposlila. V okviru magisterija sem do leta 1997 raziskovala mikrostrukturo kompozita AlSi7-SiC in kasneje kot mlada raziskovalka nadaljevala doktorski študij, ki sem ga zaključila z doktorsko disertacijo "Notranja oksidacija diskontinuiranih kompozitov iz sistema Cu-C". Zanjo sem dobila tudi znanstveno nagrado za najboljše doktorsko delo v Pomurju. Od leta 2006 sem dopolnilno zaposlena tudi v Zlatarni Celje d.o.o., kjer sem še danes vodja razvoja in vodja Raziskovalne skupine Zlatarna Celje. Kot vidite po moji raziskovalni poti, so materiali povezani s strojništvom in tudi z drugimi znanstvenimi vedami.
Kako ocenjujete sodelovanje znanosti in gospodarstva v Sloveniji?
Sodelovanje znanosti in gospodarstva ter pretok znanja v slovensko industrijo je na dobri, a še vedno ne na dovolj visoki ravni, če to primerjam s praksami gospodarsko najbolj razvitih držav. Vzroke za takšno stanje je treba iskati v razumevanju znanosti in v splošnem dojemanju pomena znanosti za družbenoekonomski in kulturni razvoj Slovenije. Dodana vrednost takšnega sodelovanja se mora kazati ne samo v spodbujanju sodelovanja, ampak tudi v realizaciji izmenjave znanj, v dvigu ozaveščenosti strokovne javnosti ter v prepoznavnosti potrebnega izobraževanja na ključnih znanstvenih področjih. Pomembno je, da skupne raziskave ne bodo samo obstajale, ampak bodo prinašale dividende v smislu akademske odličnosti, industrijske konkurenčnosti, okoljskih izboljšav in v izboljšanju kakovosti življenja za vse nas.
Omenili ste, da se veliko ukvarjate z nanomateriali. Kako pomembne so te raziskave?
Naj najprej pojasnim, kaj so nanomateriali. Njihova značilnost je, da imajo vsaj eno dimenzijo velikosti 100 nanometrov ali manj. To so lahko nanodelci, nanocevi, nanopiramide in druge oblike, skupno jim je, da imajo povsem drugačne lastnosti v primerjavi z enakimi materiali običajnih dimenzij. Njihove spremenjene fizikalno-kemijske lastnosti izvirajo iz velikega razmerja med površino in volumnom, kar se odraža v višji površinski aktivnosti nanomaterialov.
V Strategiji pametne specializacije Slovenije (SPS RS), ki jo je slovenska vlada sprejela 20. septembra 2015, je bilo predvideno, da bodo podjetja prihodnosti skladno s konceptom Industrije 4.0, Družbe 5.0 in s pomočjo informacijske in komunikacijske tehnologije generirala razvoj v dobavnih verigah in v proizvodnih linijah. Za takšen koncept je potreben tudi razvoj novih materialov s posebnimi lastnostmi in prav med takšne uvrščamo nanomateriale. Najpomembnejši cilj je zato v Sloveniji vzpostaviti okolje, da bodo tehnologije v podjetjih prihodnosti presečnega značaja in se bodo lahko širše uporabljale. Nanotehnologija je takšna, saj se lahko uporablja na različnih prednostnih področjih strategije: v pametnih zgradbah in domovih, krožnem gospodarstvu, zdravju in medicini, na področju mobilnosti in v materialih.
Družba 5.0 je še precej nov koncept. Lahko poveste več o tem?
Vizija koncepta Družba 5.0 je ustvariti nov, boljši in pravičnejši svet s pomočjo sodobne tehnologije, ki bo omogočal visoko kakovost življenja in gospodarsko rast, v ospredju pa bodo ljudje in skrbno ravnanje z okoljem. Pobuda predstavlja priložnost na temeljnih znanstvenih področjih, kot so robotika, energetika, mobilnost in umetna inteligenca. Slovenija je vizionarski koncept odgovorne družbe 5.0 vključila tudi v "Resolucijo o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030" ter pripravila ukrepe za njegovo uresničevanje na področjih javne uprave in digitalne družbe, digitalizacije izobraževanja, zdravstva, gospodarstva in poslovnega okolja, novih tehnologij in digitalne diplomacije.
Kje v Sloveniji še raziskujejo nanomateriale? So naše raziskave cenjene tudi v tujini?
Raziskave nanomaterialov se izvajajo na vodilnih javnih raziskovalnih institucijah. Analiza znanstvenih objav na portalu SICRIS, ki predstavlja informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji, kaže, da naše raziskovalne skupine dosegajo vrhunske znanstvene rezultate v svetovnem merilu. To posredno nakazuje na pomembnost tega raziskovalnega dela v Sloveniji in da je to tudi cenjeno.
Nanomateriali in nanotehnologija so trenutno ena najbolj obetavnih tehnoloških vej, ki je v zadnjih desetih letih doživela velik napredek. V katerih gospodarskih panogah se uporabljajo nanodelci oz. kje se največ pričakuje od njih?
Področje nanotehnologije je multidisciplinarno področje, ki vključuje vrsto znanstvenih ved – od organske kemije, molekularne biologije, inženiringa materialov, fizike polprevodnikov in izdelavnih tehnologij. Ponudi lahko številne nove rešitve za sedanje socialne, gospodarske in tehnološke izzive. Izkušnje namreč kažejo, da nove materiale in naprave, izdelane z nanotehnologijo, s pridom uporabljamo v medicini, elektroniki, pretvorbi in skladiščenju energije, čiščenju voda in v različnih potrošniških izdelkih.
Sintetični nanomateriali se že zdaj veliko uporabljajo v komercialno dostopnih izdelkih, kot so kozmetika, barve in premazi, v tekstilu, gradbenih materialih. Pričakovati je, da se bodo v bližnji prihodnosti razširili še na številna druga področja in se bodo uporabljali v medicini in farmakologiji, energetiki, avtomobilski industriji in v širšem okolju.
Torej tudi v avtomobilski industriji.
Seveda, tudi v avtomobilski industriji je v prihodnosti predvidena uporaba nanomaterialov, predvsem za napredne katalizatorje. Pri Nanostellar Inc. (ZDA) so v sodelovanju z World Gold Council razvili katalizator NS-Gold, ki uporablja zlato, paladij in platino, in naj bi bil za 20 % bolj aktiven od katalizatorjev brez zlata, pri enaki ceni. Ti katalizatorji se uporabljajo pri motorjih Euro 5 in Euro 6 pri štirih največjih evropskih proizvajalcih avtomobilov. Trenutni razvoj v tem sektorju poteka v smeri dodatne uporabe zlatih nanodelcev za nižje temperature (za motorje na dizelsko gorivo).Ti katalizatorji naj bi bili tudi do 40 % bolj aktivni za oksidacijo ogljikovodikov kot običajni katalizatorji pri enaki ceni uporabljenih kovin.
Kako pomembni so sicer avtomobili v vašem življenju? Jih kot strojnica gledate drugače, bolj v drobovje?
Avtomobili so za moj življenjski slog zelo pomembni, saj si ne morem zamišljati svojega dela brez njih. Živim namreč 35 km od urbanega okolja in dnevno potujem tako v službo kot na druge lokacije. Me pa zelo zanimajo tudi kot tehnični izdelki. Pri nakupu avtomobila natančno pogledam vse tehnične specifikacije in sem zahtevna stranka.
Ali sicer spremljate razvoj avtomobilske industrije? Kaj vas najbolj navdušuje?
Razvoj avtomobilske industrije dnevno spremljam, saj me zelo zanima, ne le z vidika raziskovalne dejavnosti, ampak tudi zasebno. Navdušuje me industrijski design, uvajanje novih konceptov in rešitev ter materialov, zlasti recikliranih, ki se vračajo v ponovno uporabo za izdelavo posameznih avtomobilskih delov. Všeč mi je napredek na področju digitalizacije, avtomatizacije, povezljivosti avtomobilov, splošni napredek, ki bo v prihodnosti omogočal, da bodo avtomobili v določenih situacijah že lahko vozili sami. Pravzaprav me navdušujejo vse inovacije.
Kako dobro avtomobilska industrija uvaja koncept industrije 4.0?
Avtomobilska industrija je ena izmed vodilnih panog, ki intenzivno uvaja koncept Industrije 4.0 v svoje produkte. To je možno nazorno spremljati v samih avtomobilih, kjer je trend avtomatizacije, digitalizacije in komunikacije avtomobilov z uporabniki iz leta v leto višji. Zaključimo lahko, da avtomobilska industrija deluje v smeri vzpostavitve ''pametnega avtomobila'', pri katerem bo z modularno strukturiranimi pametnimi sistemi proces vožnje nadzorovan tako, da bi bila ta čim bolj varna.
Inovacij pa ne le spremljate, ampak jih tudi uporabljate. Ste zgodnja uporabnica novih tehnologij, že nekaj časa imate električni avtomobil. Kaj bi lahko povedali o uporabi?
Električni avtomobili so me in me še vedno navdušujejo, zato sem se že leta 2019 odločila za nakup povsem električnega avtomobila Audi e-tron 55. Uporaba tega avtomobila je zahtevala, da dojamem popolnoma nov koncept delovanja vožnje, kar je bilo v prvih mesecih po nakupu precej zahtevno. Ko sem usvojila vse novosti pri vožnji, so me tako navdušili, da zdaj prisegam samo na električne avtomobile.
Zakaj ste se takrat odločili ravno za ta model?
Audi e-tron 55 mi je bil vizualno všeč in je bil takrat po mojem mnenju najboljši dosegljiv avto na električni pogon v Sloveniji. Poleg všečnosti in bogate opreme je ponujal obilo najnaprednejše tehnologije, ki se je je bilo relativno enostavno priučiti, saj je bila uporabniku izredno prijazna.
Omenili ste, da ste morali usvojiti povsem nov koncept električne vožnje. Zdaj ste že izkušena uporabnica. Imate kak nasvet za voznike električnih vozil?
Nasvet za potencialne kupce električnih vozil bi naslovila s sloganom ''Prihodnost je v elektriki'', zato ne odlašajte s spremembo in se ne bojte električnih avtomobilov. Kot smo se nekoč morali navaditi na električne gospodinjske aparate, tako se moramo danes na električne avtomobile. Audi kot eden izmed proizvajalcev nam je tu v veliko pomoč, saj je pri njihovih električnih avtomobilih vse preprosto in logično, ti avtomobili pa ponujajo povsem novo izkušnjo mobilnosti.
Tudi skrbi glede dosega so odveč. Pogosto pozabimo, da so imeli pred dvajsetimi leti avtomobili na fosilna goriva z manjšimi rezervoarji za gorivo in večjo porabo nižje dosege kot današnji zmogljivi električni avtomobili, pa nam je bilo to takrat nekaj povsem normalnega.
Vi s svojim električnim avtom že od začetka niste imeli teh skrbi.
Audi e-tron 55 je imel velik doseg, celo do 450 km ob idealnih vremenskih razmerah, kar mi je bilo še posebej pomembno, saj avto dnevno potrebujem zaradi službenih obveznosti. Z njim sem naredila 60.000 km, kar ni malo. Kljub temu, da sem bila ena prvih uporabnic električnega avta, ko na bencinskih servisih še zaposleni niso obvladali polnilnih postaj, nisem nikoli imela nobenih težav in nikdar se mi ni zgodilo, da bi zaradi izpraznjene baterije ostala na cesti.
Radi in veliko vozite? Kakšna voznica ste?
Zaradi službenih obveznosti letno naredim okoli 40.000 kilometrov, kar ni malo. Vozim previdno in lahko rečem, da se maksimalno trudim upoštevati vse prometne predpise.
Imate morda ogledan kak nov model avtomobila?
Moj naslednji avtomobil bo vsekakor električni. To bo Audi Q8 e-tron.
Zakaj ravno električni?
Električni avto je tih, ne ustvarja hrupa, vožnja z njim pa je enakomerna in enostavna. Električni motor skorajda ne potrebuje servisov, pri čemer je elektrika še vedno cenejša od fosilnih goriv. To velja še posebej v primeru, če ga polnite doma z elektriko iz lastne sončne elektrarne, ki jo imam tudi sama. Na ta način lahko prispevamo tudi k zmanjšanju toplogrednih izpustov, ki predstavljajo ključni problem pri globalnem segrevanju in onesnaževanju zemlje.
Kako pomemben vam je sicer trajnostni razvoj?
Trajnostni razvoj, kot so ga v pogodbi za prihodnost sprejeli na zgodovinskem vrhu Združenih narodov septembra 2015 v New Yorku, je ključen za naše preživetje. Pogodba za prihodnost vsebuje zaveze, da se bodo preprečevale podnebne spremembe in družbene nepravičnosti, in opredeljuje 17 ključnih ciljev trajnostnega razvoja, ki so postali nov univerzalni standard za razvoj. Osnovni namen teh ciljev je zagotoviti, da ne pozabimo na nikogar. Vse to kaže, kako pomemben je trajnosti razvoj in da moramo pristopiti k uresničevanju takoj, ne jutri.
