Gospod Križan, pred dvema letoma ste se upokojili. Kakšen je bil prehod v upokojensko obdobje? Ste se težko soočili z dejstvom, da vaš dnevni urnik ni več zapolnjen z obveznostmi?
Franci Križan: Kdo pa pravi, da upokojenski urniki niso zapolnjeni z obveznostmi? Obveznosti ostajajo, samo njihova narava je drugačna. Stresne obveznosti, ki jim v delovnem okolju ne moreš ubežati, zamenjajo lepše, obveznosti po tvoji izbiri. Že to, da imaš možnost izbire, ogromno pomeni. Sicer pa je najpomembneje, da te cona udobja domače dnevne sobe ne pritegne preveč. Ta skušnjava je najbolj nevarna, oz. kot je zapisal Mark Avrelij: "Mladost ni obdobje življenja, temveč stanje duha. Pomeni zmago poguma nad malodušjem in pustolovskega duha nad skušnjavo udobnosti". In pustolovski duh, če ga človek nosi v sebi, ostane v njem tudi v jeseni življenja.
Ta pustolovski duh ste v vaši dinamični karieri vsekakor lahko izživeli. Bili ste direktor trženja v Zdravilišču Rogaška, predsednik uprave Rogaška d.d., direktor Slovenske turistične organizacije (STO), direktor Kompasa na Dunaju, direktor Turizma v HIT, član uprave Loterije Slovenije in hkrati član izvršnega odbora EL - evropskih loterijskih organizacij. Kaj štejete za "zlata leta" vašega službenega obdobja?
Franci Križan: Težko bi se odločil. Morda sem največ energije, navdušenja in zanosa s svojimi sodelavci vložil v nastanek in razvoj Slovenske turistične organizacije. Daljnega leta 1996 smo začeli iz nič, z dvema zaposlenima in tako rekoč brez denarja. V štirih letih smo postali ena najprodornejših nacionalnih turističnih organizacij v Evropi, z jasno promocijsko strategijo za prihodnost, ki je izhajala iz takratnega strateškega dokumenta Indeks 365. V bistvu je bilo to rojstvo in začetek vzpona organizirane slovenske turistične promocije.
Kaj pa vaše delovanje na področju iger na srečo? Deset let ste bili član uprave Loterije Slovenije.
Franci Križan: Še zdaj aktivno spremljam dogajanje in sem v tesnih stikih s kolegi na področju klasičnih iger na srečo, ki mu ravno v tem času grozi popolna liberalizacija dejavnosti. To po mojem mnenju ni dobro. Kot član uprave Loterije Slovenije in dolgoletni član Izvršnega odbora evropskih loterijskih organizacij (EL) sem to področje spoznal do potankosti. Usmeritve, ki smo jih z EL dajali nacionalnim loterijam, so bile nasprotne predlogom, ki jih slišimo danes. Z vidika družbeno odgovornega prirejanja iger na srečo in preprečevanja pranja denarja je liberalizacija področja škodljiva, regulativa s strani države pa nujna, saj gre za zelo občutljivo dejavnost. Žal vse projekcije kažejo tudi na to, da bi liberalizacija imela za posledico poslabšanje finančnega stanja invalidskih in športnih organizacij, kar je nedopustno, in upam, da se kaj tako nerazumnega ne bo zgodilo.
Poznamo vas tudi kot organizatorja plesne prireditve, ki ji mnogi pravijo "slovenski operni bal". To je Anin ples.
Franci Križan: Da, res je, Anin ples si s svojo častitljivo tradicijo in odličnostjo izvedbe vedno bolj utrjuje status enega najbolj prepoznavnih in kakovostnih družabnih dogodkov z dobrodelnim poslanstvom v Evropi. V Rogaško Slatino privablja izbrane goste iz gospodarskega, kulturnega in javnega življenja, ki cenijo odličnost in plemeniti namen same prireditve. Programsko gledano je prireditev v bistvu prepletanje vrhunskih vsebin, kot so klasična glasba, balet, opera, kulinarika, enologija, itd. Vse se odvija po točno določenem protokolu v spoštovanju 200-letne tradicije prireditve. Naj povem, da je leta 1846 na tej prireditvi koncertiral tudi sloviti Franz Liszt. Anin ples sicer organiziramo v Kristalni dvorani Grand Hotela v Rogaški Slatini od leta 1992, ko je bila tradicija ponovno obujena.
Dolgoletni partner Aninega plesa je tudi Audi Slovenija. Kako ocenjujete sodelovanje?
Franci Križan: Res je, v resnici smo partnerji vse od konca devetdesetih let. Blagovna znamka Anin ples je posebna, tako kot je posebna znamka Audi. Lahko bi rekel, da so skupni imenovalci obeh znamk predvsem eleganca, trajnostnost, razvoj, energija in pozitivna naravnanost. Torej vrednote, ki so lastne tudi vsem tistim posameznikom in družbam, ki se uspešno soočajo z zapletenimi izzivi današnje stvarnosti. Izjemno je dejstvo, da je Anin ples kot ena najstarejših znamk v Sloveniji v vsem tem času znala ohraniti svojo identiteto in je zato tudi preživela. Nikdar ni dopustila, da bi bila kopija. Del njene identitete je tudi trajnostna usmeritev in tudi to jo tesno povezuje z znamko Audi. Dejstvo je, da se podobne vrednote podzavestno privlačijo, in tako je tudi pri teh dveh znamkah. Anin ples je danes ena najbolj unikatnih kulturno zabavnih prireditev z dobrodelnim poslanstvom v Evropi, po odličnosti izvedbe pa prav gotovo neprimerljiva z drugimi tovrstnimi prireditvami v domačem in mednarodnem okolju. Pri našem sodelovanju me najbolj navdušuje profesionalnost, doslednost pri vseh podrobnostih. Tako kot pri znamki Audi pazite na vsako najmanjšo podrobnost v avtomobilu, tudi mi gradimo ta dogodek na podrobnostih. S takim pristopom nastane lepa celota.
V angleščini obstaja lep izraz, ki povzema ta občutek za podrobnosti. Craftsmanship, mojstrstvo.
Franci Križan: Točno to. Scenarij Aninega plesa obsega dvajset strani, vsaka minuta je natančno določena. To je naporno za izvajalce, tudi vaje, ampak na koncu je doživetje enkratno. Če paziš na vsako podrobnost, se ljudje lažje prepustijo spontanosti. Dogodek je strogo protokolaren, tako kot je bil v preteklosti. To je tudi faktor razlikovanja od drugih tovrstnih prireditev.
Vrniva se na področje, ki vas je najbolj zaznamovalo. Trideset let ste aktivno na vseh ravneh sooblikovali slovenski turizem. Kaj danes na svetovnem turističnem zemljevidu pomeni turistična ponudba Slovenije?
Franci Križan: Najprej bi poudaril, da smo se na pragu 21. stoletja materi naravi morali hudo zameriti, saj nas vedno glasneje opozarja, da ne bo šlo več tako naprej, če se želimo izogniti črnemu scenariju na tem planetu. Svoje dodaja tudi covid-19. V zadnjih dveh letih je predvsem v turizmu postavil stvari na glavo. Je pa to po mojem mnenju hkrati tudi svojevrstna streznitev za vse nas, predvsem za tiste, ki delajo in živijo od turizma, vključno z vrsto gospodarskih panog, ki imajo od te dejavnosti posredno koristi. V tej streznitvi se skriva priložnost. Če kdaj, potem je zdaj postalo kristalno jasno, da moramo spremeniti odnos do narave, potrošnje in predvsem drug do drugega. Zato je strateška usmeritev slovenskega turizma, ki temelji na zelenem, ekološkem, aktivnem turizmu, zelo aktualna in učinkovita, saj je vizionarska in obeta dolgoročni uspeh te dejavnosti v Sloveniji. Slovenija ima za to vse danosti, zato s svojo ponudbo v svetovnem merilu tudi sodi v krog butičnih dežel.
Kaj je tisto, kar danes želi turist? Kašni so trendi?
Franci Križan: Poglejte, vsi smo turisti, vsaj nekaj dni v letu glede na naše možnosti. In v tistih nekaj dneh oddiha želimo predvsem pozabiti na vsakdan. Želimo početi tisto, kar v vsakdanjem življenju zamujamo, želimo sproščeno zadihati, se aktivno gibati, sproščeno smejati, želimo se napolniti z energijo. S tem si vrnemo občutke, ki jih med letom pogosto pogrešamo. Če je to v zelenem, čistem okolju in če ob tem aktivno in zabavno preživljamo čas, je to največ, kar lahko naredimo za svojo dušo in telo.
Turizma ni brez mobilnosti. Tudi na tem področju, tako kot v turizmu, postaja vse bolj jasno, da so spremembe v smeri bolj trajnostne mobilnosti nujne in avtomobilska industrija je danes sredi velike preobrazbe. Pri znamki Audi je trajnostni razvoj jedro korporativnega delovanja. Kako vi gledate na to?
Franci Križan: Seveda na to gledam z veliko naklonjenostjo. Odgovor znamke Audi na podnebne spremembe, ki vedno bolj ogrožajo naše življenje in obstoj na tem našem planetu, je na primer model Audi e-tron GT, ki bo predstavljen tudi na letošnjem Aninem plesu. Je športen, pa tudi trajnosten. Ta model ne izžareva le dinamičnosti, strasti in močne energije, ampak tudi preudarnost, modrost, ki se kaže v skrbi za zaščito okolja. Znamka Audi je v zadnjem času doživela neverjetno preobrazbo. Ta korporativna usmerjenost v trajnostno delovanje samo še utrjuje našo navezanost na znamko Audi.
Kakšna pa sta vidva z ženo kot turista? Kako potujeta?
Franci Križan: Zelo aktivna! Veliko časa preživiva na golf igriščih, doma in v tujini. Pravkar sva se vrnila z zares aktivnih počitnic na Tenerifu. Večje razdalje seveda prepotujeva z letalom, poti do 1.000 km od najinega doma v Rogaški Slatini pa z mojim ali ženinim avtomobilom. Naj povem, da smo se od leta 2002, ko smo kupili prvo vozilo znamke Audi, počasi, a vse bolj navezovali na to znamko. Začeli smo z A3, potem se je žena odločila za A4 quattro in kasneje smo naš vozni park zaokrožili še z A6. Zaupanje v znamko, varnost, udobje je sčasoma preraslo v tesno povezanost, da ne rečem ljubezen (smeh). Posebna zgodba je naš najstarejši A3. Vsi doma smo si bili enotni v odločitvi, da tega vozila zaradi navezanosti ne bomo prodali. Ko bo čas, ga bomo registrirali kot našega oldtimerja in naprej skrbeli zanj. Če je družina srečna, in naša vozila so neločljiv del nje, ni razloga za spremembe.
Imajo morda različni modeli tudi različno vlogo v vaši družini?
Franci Križan: A6 je naš paradni konjiček. Je izjemno varen, prostoren in udoben. Notranja oprema je izjemna. To je vozilo, ki sem mu zelo hvaležen. Pred upokojitvijo sem z njim dnevno prevozil do 250 kilometrov, saj sem se v službo v Ljubljano vozil iz Nove Gorice, kjer sva takrat živela. Ob vikendih pa pogosto še 500 kilometrov do Dunaja, kjer je takrat živela hči. Veliko kilometrov smo naredili z njim, ampak nas nikdar ni pustil na cedilu. Enako velja za naš Audi A4 quattro, s katerim se več družimo pozimi, ko so razmere na cesti take, da nam štirikolesni pogon quattro pride prav. Zanj bi lahko rekel, da je vozilo, pri katerem imamo občutek, da ga nič ne more presenetiti. In nas res nikoli ni, niti pol metra snega ga ne ustavi, dobesedno obvlada vse ovire.
Biserka Križan: Ne smeva pa pozabiti še A3, ki je zdaj star 23 let, torej še dve leti do oldtimerja. Jaz ga ne dam od hiše. Je praktičen, deklica za vse.
Ga še uporabljate?
Biserka Križan: Seveda. Za vsakdanje vožnje.
Franci Križan: Je naš družinski ljubljenček. Pri njem se je začela naša ljubezen do znamke Audi.
Kako pa se je začela ljubezen? Katere lastnosti cenita pri avtomobilu?
Biserka Križan: Audi je bil vedno tiha želja. Imeli smo avtomobile različnih znamk in ko smo za drugi družinski avto potrebovali manjše vozilo, smo kupili A3, ki sem si ga vedno želela.
Franci Križan: To je bil takrat in je še vedno Biserkin avto. Sicer smo pri nakupu vozil vedno preverjali varnost, udobje vožnje in notranjo opremo in vsa naša vozila to imajo. Če k temu dodam še zelo izrazno osebnost modelov A6 in A4, ki izžarevata energijo, vztrajnost, tekmovalnost, eleganco in v genih znamke zasidrano željo po razvoju in napredku, so nam štirje krogi pisani na kožo.
Kdo je največkrat voznik, kadar potujeta skupaj?
Franci Križan: V življenju sem prevozil več kot dva milijona kilometrov, a trenutno je “službeni” voznik žena. Če se malo pošalim, Biserka “vozi” tudi takrat, ko vozim jaz.
Ali vozita oba vse družinske avtomobile?
Biserka Križan: A6 sama ne vozim, avtomatski menjalnik mi nekako ne ustreza, raje imam klasično vožnjo s prestavami. A3 je pa zdaj čisto moj. In vozim seveda A4 quattro.
Franci Križan: A6 je za daljša potovanja, takrat večinoma vozim jaz ali hči. Glede na to, da ima A6 trenutno hči v Ljubljani, se zdaj ogromno voziva z A4. V njem je kraljica Biserka (smeh), jaz pa lepo dremam na sosednjem sedežu in mi je prav prijetno. Glede na vse prevožene kilometre moram reči, da mi prav paše.
Da lahko zadremate na sovoznikovem sedežu, morate zaupati vozniku.
Franci Križan: Res je, to je dokaz mojega zaupanja v Biserkino vožnjo. Mirno, brez skrbi zaspim, ker vem, da vozi varno.
Se kot voznika razlikujeta? Kakšna voznika sta?
Franci Križan: Biserka je zelo preudarna, previdna voznica. Kot sem rekel, spoštuje vse predpise in kar je najpomembneje, ne nabira kazenskih točk. Sam sem bil v nekem obdobju morda malo prehiter in nabral tudi nekaj kazenskih točk. Sem se pa v zadnjem času umiril, vozim precej bolj zadržano in mirno.
Glede na prevožene kilometre lahko rečemo predvsem to, da ste izkušen voznik. Se morda spomnite kakšne zanimivosti s poti?
Franci Križan: Veliko jih je bilo, od komičnih situacij do tega, da smo pomagali pri prometni nesreči.
Biserka Križan: Pa svetovnega popotnika si nekoč peljal, gospoda, ki je na avtoštop prepotoval cel svet.
Franci Križan: Praviloma ne ustavljam avtoštoparjem zaradi odgovornosti, če bi prišlo do nesreče. Pravzaprav ne vem, zakaj sem takrat Martinu Ipavcu, slovenski avtoštoparski legendi, kot sem kasneje izvedel, ustavil na Ravbarkomandi. To je bila zelo zanimiva pot, beseda je nanesla besedo in ko naj bi izstopil v Novi Gorici, sva se še kar pogovarjala (smeh).
Vam na vsakodnevnih vožnjah, ko ste bili sami na poti, ni bilo dolgčas?
Franci Križan: Pot iz Nove Gorice v Ljubljano, ki sem jo takrat prevozil vsak dan, res vzame dve uri, dve uri in pol. Ta čas je treba nekako izkoristiti. Veste, kaj sem delal? Pel sem v avtu (smeh).
Biserka Križan: Takrat je hodil na pevske vaje.
Franci Križan: Imel sem individualnega učitelja, pri katerem sem se učil solo petja. Vsako jutro in ko sem se vračal, sem si v avtu nastavil YouTube karaoke in sem pel. Zjutraj je bilo to fantastično, v službo sem prišel popolnoma umirjen. Moram reči, da je to nekako vplivalo tudi na mojo produktivnost. Nikoli mi ni bilo dolgčas v avtu.
Kako pa si po upokojitvi zapolnjujete prosti čas? Nam lahko zaupate svoje hobije?
Franci Križan: Zelo rad berem, branje me neizmerno pomirja in mi pomaga vzpostavljati in ohranjati notranje ravnovesje. Trenutno berem Brezčasni nauk upanišad in Razcvet zavesti avtorice Viktorije Kos ter po knjigi Placebo ste vi avtorja Joe Dispenze še njegovo zadnjo uspešnico Postanite brezmejni. Tisti, ki jih zanima, kako mogočna je moč naših misli in kako odločujoč je njihov vpliv na naše zdravje, toplo priporočam predvsem zadnji dve omenjeni deli. Če k temu dodam še pogosto igranje golfa in redne sprehode po naravi, je moj upokojenski čas aktiven, zanimiv in sproščujoč.
Biserka Križan: Sva zelo aktivna upokojenca. Golf igrava v Sloveniji in z golfom tudi potujeva. Z veseljem se udeležujeva tudi vašega turnirja Audi Golf Challenge septembra.
Ali še vedno rada odkrivata tudi Slovenijo? Nam lahko zaupate kakšno idejo za slikovite cestne izlete po Sloveniji?
Biserka Križan: Tega je toliko, cela Slovenija je lepa cesta. Ravno zdaj je Lonely Planet objavil, da je Slovenija peta država na svetu, ki jo je vredno obiskati in jo priporočajo vsem, ker je zelena in skrbi za trajnostni razvoj. Res imamo čudovito deželo.
Franci Križan: Vse imamo. Imamo Alpe, morje, doline, zdravilišča, stara mestna jedra, počitnice na vaseh. Unikatni smo. Nekateri pravijo, da smo podobni Švici, ampak mislim, da smo lepši, z bolj raznoliko in bogatejšo ponudbo. Na takem malem koščku se lahko razvija samo butični turizem. Slovenija ni prostor za hotelske kolose, ampak za manjše hotele, družinske gostilne z osebnim pristopom. Verjamem, da bo razvoj turizma šel v to smer, kot sem omenil na začetku pogovora. Tako je tudi zasnovano v slovenski turistični strategiji in ji je treba le slediti.
Biserka Križan: Velikokrat v Maribor ali Ljubljano ne grem po avtocesti, saj je tako lepo voziti po naših hribčkih in obujati spomine. Pri nas je podeželje res lepo, ni zapuščeno in je užitek voziti po starih cestah. Z avtomobilom je to vse dosegljivo, moraš si le vzeti čas in veliko doživiš.
Franci Križan: Ta potovanja so še lepša, če se pelješ v dobrem avtu (smeh). Bi pa izpostavil še eno zanimivost. Ko sem aktivno delal v STO, smo imeli akcijo “Next Exit —Byways are more attractive than highways”, katere cilj je bil preusmeriti reko turistov, ki se peljejo čez Slovenijo, na stranske ceste, da bi odkrivali tudi notranjost. Ta je izjemno lepa.
Ne samo tujih turistov, tudi domačih.
Franci Križan: Res je. Takrat smo postavili tudi informacijske table po celi Sloveniji, ki so opozarjale na lokalne znamenitosti. Se spomnite tudi akcije “Dobrodošli doma” in “Imejmo se fajn”? To so bile prve akcije komuniciranja slovenskega turizma domači javnosti. Takrat smo razmišljali, da je največ gostov, približno polovica, vendarle iz Slovenije in nanje ne bi smeli pozabiti. Mogoče bi morali biti na domačega gosta še bolj pozorni.
Predvidevamo, da sta sama kot turista raziskala celo Slovenijo.
Franci Križan: Lahko bi rekel tako. Ni ga kotička, ki ga ne bi obiskala.
Ne bomo vas spraševali po najljubšem, da ne delamo krivice drugim krajem.
Franci Križan: Pa vendarle je. To je Rogaška Slatina (smeh).
Biserka Križan: Predvsem Franci je zaljubljen v Rogaško Slatino.
Franci Križan: Od leta 1996, ko sva odšla iz Rogaške Slatine, sva bila veliko po drugih krajih, na Dunaju, v Novi Gorici, jaz v Ljubljani. Ko sva se upokojila, pa je bilo vprašanje, kje bi živela. Biserka se je lepo vživela v Novi Gorici, ki je tudi izjemno lepa, ampak nekako je prevladala moja naveza na Rogaško Slatino. In žena je vedno rada šla za mano. To traja že 43 let, kolikor sva poročena (smeh).
Biserka Križan: Severna Primorska je meni res zelo pri srcu. Šestnajst let sva živela v Novi Gorici, vzljubila sva kraj in okolico, Brda, Sočo, Kras, v tolikšnem času v kraju stkeš prijateljske niti.
Ampak na srečo Primorska ni daleč od Rogaške Slatine.
Franci Križan: Tako je, velikokrat se zapeljeva na obisk k prijateljem.
Kaj je po vašem mnenju najbolj pomembno za zadovoljno življenje?
Franci Križan: Odsotnost kakršnih koli pričakovanj, popolna predanost vsemu, kar človek počne, in čista vest.
