Heker in doktor nevroznanosti Andrew Vladimirov z različnimi metodami stimulira lastne možgane ali možgane prostovoljcev in tako zbira in analizira podatke o njihovem delovanju. Verjame, da lahko z laserskim obstreljevanjem različnih delov možganov zmanjša utrujenost, poveča koncentracijo in izboljša spomin.
Vendar pa Vladimirov v tehnološkem razvoju vidi tudi eksistencialno grožnjo: možnost nadzora s pomočjo takšne tehnologije. »Če lahko marketinške kampanje dejansko začutijo, kaj si mislite o določenem izdelku, bi lahko podjetja vplivala ne le na vašo zavest, temveč tudi na vašo podzavest, in vas tako prepričevala k nakupu. Zdaj pa si predstavljajte, da gre za politično kampanjo!«
Skinterface je obleka, ki omogoča dvosmerne fizične interakcije v virtualnem svetu. Opremljena je s prefinjenimi sprožili, ki virtualne interakcije pretvarjajo v fizične občutke. Skinterface, ki ga je zasnoval kolektiv F_T_R, človeško kožo naredi ‘združljivo’ s tehnologijo navidezne resničnosti. Skinterface bi lahko razvedrilne aktivnosti naredil še bolj razburljive, poglobljene in izpolnjujoče, ali pa pomagal vzdrževati odnose nad daljavo med prijatelji, družinskimi člani in partnerji.
Navidezno resničnost že uspešno uporabljajo pri preučevanju in zdravljenju duševnih motenj, kot so fobije in posttravmatski stres, z izjemo strahu in tesnobe pa jo le redko uporabljajo pri drugih klinično pomembnih čustvih. Samokritičnost je vseprisotna značilnost psihopatologije in jo je mogoče zdraviti s postopnim razvijanjem sočutja do samega sebe. 'Poosebljanje sočutja v navidezni resničnosti' omogoča razvoj sočutja do samega sebe in pomaga pri zdravljenju depresije in tesnobnih motenj.
V virtualnem svetu mora udeleženec potolažiti jokajočega otroka. Vlogi se nato zamenjata – udeleženec postane jokajoči otrok in doživi svoj prvotni sočutni odziv. »Tako doživite trenutek s samim sabo,« razloži dr. Caroline Falconer. »Ko postanete otrok, se z njim poistovetite, hkrati pa se poistovetite s seboj, ko prejemate sočutje. Skoraj kot da bi imeli fizičen ljubeč pogovor s samim seboj.«
Poizkusna naprava, ki jo je ustvaril kolektiv The Constitute, lahko z dvema neodvisnima ročno krmiljenima očesoma poustvari izkušnjo sveta, kot ga vidi kameleon. Amorfna čelada je nosljiva interaktivna instalacija, ki na povsem verodostojen način simulira izkušnjo, s katero lahko svoje okolje zaznavate s povsem novega zornega kota. S spreminjanjem načina doživljanja sveta okoli nas EYEsect spreminja našo različico resničnosti.
Moon Ribas že od leta 2013 čuti potrese. Z vsadki v rokah in nogah je njeno telo povezano s spletnimi seizmografi, da prek vibracij v telesu lahko zaznava potresno aktivnost planeta. Vrsta vibracij, ki jih začuti, je odvisna od jakosti določenega potresa. Kljub temu, da se nahaja v Newcastlu, lahko zaznava potresne sunke po vsem svetu, od Japonske do Grčije. Občutek opisuje kot izkušnjo dveh srčnih utripov, biološkega srčnega utripa in ‘zemeljskega utripa’, ki v njenem telesu bije s svojim ritmom.
Moon Ribas je kiborginja-umetnica: v predstavi Čakajoč na potrese (Waiting for Earthquakes) potresne podatke pretvarja v ples, v predstavi Potresna tolkala (Seismic Percussion) pa v zvok. Koreografske in skladateljske zasluge pripisuje planetu Zemlji. Verjame, da tehnologija v umetnosti ni več zgolj orodje, temveč jo lahko umetniki uporabljajo kot del svojega telesa in tako spreminjajo naše dojemanje resničnosti.
Tehnologija je ljudem, ki trpijo zaradi poškodb, nesreč ali bolezni, omogočila ponoven nadzor nad telesom in nove odgovore na vprašanja, kdo so, kako doživljajo svet in kako jih vidijo drugi.
Rob Spence, znan kot ‘The Eyeborg’, je izgubil oko, ko se je kot otrok igral z dedkovo puško. Oboževalec dokumentarnih filmov in TV-serije Bionični človek si je ustvaril umetno oko z brezžično video kamero. Kamera ni povezana z njegovim vidnim živcem, temveč pošilja posnetke na oddaljeni sprejemnik. V preteklih letih je oblikoval več različnih videzov umetnega očesa, od realistične ‘skrite kamere’ do žareče rdeče različice.
Po nesreči, v kateri je izgubil roko in nogo, je James Young s pomočjo bionike preoblikoval svoje telo. Strasten igralec računalniških iger je v sodelovanju s podjetjem Konami, ki je eno vodilnih na tem področju, in londonsko oblikovalko protez Sophie De Oliveira Barata po navdihu iz igre razvil napredno bionično roko. Roka, ki je vredna 60.000 dolarjev, je delno umetniški projekt, delno tehnološko čudo. Narejena je iz ogljikovih vlaken in opremljena s 3D natisnjeno dlanjo, ki s pomočjo senzorjev zaznava drobne gibe mišic v Youngovem hrbtu.
Roka ima tudi USB polnilnik za mobilne telefone, povezavo z družbenimi omrežji, svetilko, merilnik srčnega utripa in majhen dron. Ta deluje kot zunanji del telesa, ki Youngu skozi kamero omogoča drugačen pogled na svet. Young meni, da bi morali vsi izkoristiti priložnost za preoblikovanje telesa in prevzeti nadzor nad našo prihodnjo podobo. Odkar ima bionično roko z vsemi njenimi funkcionalnostmi, verjame, da ga tudi svet vidi drugače kot prej.
Neil Harbisson se je rodil z akromatizmom, redko boleznijo, zaradi katere je barvno slep. Namesto da bi skušal le premostiti težave, je Harbisson ustvaril povsem novo čutilo, ki presega človeški vidni spekter. Leta 2014 so mu v lobanjo vgradili anteno, s katero vidne in nevidne barve, vključno z infrardečo in ultravijolično, zaznava kot zvočne vibracije.
Kot kiborg-umetnik Harbisson svoje novo čutilo uporablja za raziskovanje identitete, človeškega zaznavanja ter povezave med vidom in sluhom.
KrioRus je prvo podjetje izven ZDA, ki ponuja kriogenske storitve, vključno s predhodno pripravo, perfuzijo in ohranjanjem teles pri izredno nizkih temperaturah. Do zdaj so s pomočjo kriogenske tehnologije zamrznili 71 ljudi in 32 živali. Vsa telesa na trenutek oživljanja čakajo v tekočem dušiku.
Dr. Aubrey de Gray je biomedicinski gerontolog in glavni raziskovalec pri SENS Research Foundation, dobrodelni organizaciji za biomedicinske raziskave, ki želi ustaviti postopek staranja. Grey verjame, da je staranje le ozdravljiva bolezen. Njegov načrt za zaustavitev biološkega staranja se osredotoča na sedem osnovnih načinov, na katere se ljudje staramo na celični in molekularni ravni, ter na vrsto regenerativnih terapij, s katerimi lahko te načine staranja preprečimo. Grey pravi, da so se prvi ljudje, ki bodo dočakali tisoč let, že rodili.
Čeprav se nam takšne ideje morda zdijo skrajne, pa so v živalskem kraljestvu že dolgo resnične. Turritopsis dohrnii ali 'nesmrtna meduza' je biološko nesmrtna, saj se lahko v neskončnost vrača nazaj v mladostno stanje.
Inštitut za prihodnost človeštva (Future of Humanity Institute) je akademska raziskovalna organizacija s sedežem na Oxfordski univerzi, ki jo je leta 2006 ustanovil profesor Nick Bostrom. Njegova dvajset članska ekipa išče izboljšave dolgoročnih možnosti za prihodnost človeštva in raziskuje vprašanja, kot sta ‘V katero smer naj gremo?’ in ‘Katera dejanja so danes resnično pomembna?’ Preučujejo tudi eksistencialna tveganja in načine, na katere bi lahko nove tehnologije vplivale na obstoj človeštva. Velik del transhumanističnega gibanja ni reguliran, zato strokovnjaki, kot je Bostrom, pozivajo k previdnosti.
Hanson Robotics je podjetje za umetno inteligenco in robotiko. Ukvarja se z razvojem družbeno inteligentnih naprav, ki bodo obogatile naša življenja. Njihov najnaprednejši humanoidni robot, Sophia, je prvi robot z državljanstvom na svetu in prvi robotski veleposlanik za inovacije pri Organizaciji združenih narodov. Sophia predstavlja raziskovalni okvir za preučevanje umetne inteligence, s posebnim poudarkom na razumevanju interakcij med ljudmi in roboti in njihovem potencialu v storitveni in zabavni industriji.
Sophia lahko prepozna človeške obraze, čustvene izraze in različne geste rok. Med pogovorom lahko oceni vaše občutke in z različnimi pristopi doseči določene komunikacijske cilje. Tudi ona lahko s posnemanjem človeške psihologije in različnih možganskih predelov razvije čustva. Sophia kot hibrid umetne inteligence in človeškega dejavnika predstavlja neke vrste kolektivno inteligenco.
