Linz

Kreativna nesoglasja odpirajo nova stališča

So roboti lahko ustvarjalni? Lahko čutijo? Ljubijo? In zakaj mnogi med njimi delujejo pod krinko? Pogovor s Christopherjem Lindingerjem, direktorjem za raziskave in inovacije pri Ars Electronica Futurelab v Linzu, o strojih, ki bodo odigrali ključno vlogo pri oblikovanju naše prihodnosti.

17.03.2021 Intervju: Jan Strahl  Fotografije: Erwin Rachbauer, Hertha Hurnaus in AUDI AG Ilustracije: Sucuk und Bratwurst

Tehnološki laboratorij Ars Electronica Futurelab v Linzu je hkrati studio in laboratorij, ki na konstruktivne načine združuje tehnologijo, družbo in umetnost. Po vsej Evropi ga cenijo tako ustvarjalci kot tudi menedžerji, podjetja pa tu iščejo nasvete in vpoglede v razmišljanja o tem, kaj prinaša prihodnost.

Gospod Lindinger, že več kot 20 let raziskujete družbene posledice novih tehnologij. Kako bi vi opredelili izraz ‘robot’?

Obstaja neverjetno veliko različnih opredelitev robota. Vključujejo vse od zgodovinske podobe stroja, ki za človeka opravlja bolj ali manj suženjska dela, pa do ponarodelih predstav o humanoidnih robotih, ustvarjenih po videzu človeka. Nemški industrijski standard robota opredeljuje kot stroj ali napravo z določeno mero avtomatizacije, ki lahko dvigne bremena določene teže; gre torej za izjemno tehnično opredelitev. Ravno nasprotno pa japonska različica opisuje robota, ki je, če povzamem, stroj ali naprava z določeno mero avtomatizacije, ki izboljšuje kakovost človeškega življenja. Mislim, da ta dva primera nazorno kažeta, kako se lahko različne definicije osredotočajo na različne vidike robotov. Osebno mi je bližje japonsko razmišljanje.

Nemška inženirska natančnost nasproti japonskemu zaupanju v tehnologijo. Bi rekli, da ta dva zelo različna vidika kažeta, v kolikšni meri so različne družbe pravzaprav naklonjene tehnološkemu napredku?

V japonski kulturi je še vedno močno prisotno prepričanje, ki izvira iz šintoizma, da imajo lahko predmeti svojo dušo. To seveda vpliva na odnos, ki ga imajo ljudje do strojev, zlasti ko gre za robote. V tem kontekstu velja omeniti zgodovinski dejavnik, ki je prav tako zelo zanimiv. Ko so v sedemdesetih letih preteklega stoletja predstavili industrijske robote, sta Evropa in ZDA vložili veliko truda v razprave o tem, kaj bo novost prinesla delavcem, katerih službe naj bi prevzeli stroji. Na koncu so roboti res prispeli in ljudje so izgubili službe. Tako se je rodil strah pred robotom, ki ljudem krade zaposlitev. Na Japonskem so se podjetja dogovorila, da bodo za vsakega robota uvedla posebne ukrepe za razvoj spretnosti in ustvarila nova delovna mesta za vsakega delavca, ki ga bo zamenjal stroj. Nič presenetljivega torej ni, da imajo japonski delavci veliko bolj pozitiven odnos do robotskih kolegov. Japonci so se v svoji kulturni zgodovini posvetili ustvarjanju podobe človeku prijaznega robota – naj spomnim na Astro Boyja, slovitega androida s človeškimi čustvi, ki ga dobro poznajo ljubitelji mange in animeja. Po drugi strani so se zahodne kulture našle v distopičnem svetu Terminatorja, kjer si inteligentni roboti poskušajo podrediti človeštvo.

Je torej Hollywood vplival na zahodnjaško dojemanje robotov? S filmi, kot sta na primer Terminator in Jaz, robot?

Da, filmska industrija je vplivala na našo predstavo o robotih, vendar mislim, da vse skupaj ni tako slabo, kot se sliši. Večplastna podoba novih tehnologij, ki ni povsem naivna in opozarja tudi na morebitne nevarnosti, nam je pravzaprav lahko v pomoč. Razprava o težavah in tveganjih v robotiki ni vedno najbolj premišljena.

Video title

“quote”

robotska roka
robotska glava

Ilustracije prihodnosti robotike so ustvarili v kreativnem studiu Sucuk und Bratwurst, ki ga vodijo oblikovalci Alessandro Belliero, David Gönner ter Denis in Lukas Olgac. Umetniki, sicer specialisti za grafike 3D in animacije, so znani po kampanjah, ki jih pripravljajo za mednarodna podjetja, kot so Nike, Adidas in Axe, redno pa se s svojim delom pojavljajo tudi v revijah, kot so 032c, Indie Magazine, Sleek in Zeitmagazin.

“quote”

"
Rad si zamišljam, da nas bodo roboti rešili pred izumrtjem.
"

Christopher Lindinger

small text

heading

text

button

Kaj mislite s tem? Terminator se zelo verjetno ne bo pojavil v naši stvarnosti, razen če bo sem dejansko prišel iz prihodnosti.

Že vse od leta 1927, ko je v kina prišel Langov Metropolis, so filmi prikazovali podobe humanoidnih robotov. A ta podoba je varljiva. Roboti se bodo, in tako je tudi prav, pojavljali v različnih oblikah, ki jim bodo omogočale, da opravijo svoje naloge. Pomislite na robotske roke, ki jih danes uporabljajo v industriji, pa tudi na povsem preproste robotske sesalnike ali kosilnice. A celo v teh primerih obstajajo določene težnje po antropomorfizaciji robotov, se pravi po tem, da bi jim dali človeške lastnosti, kar pa ni vedno pametno. Neko ameriško podjetje je na primer izdelalo robotsko kosilnico, ki je bila preprosta in ljubka, oglaševali pa so jo kot novega družinskega člana. Pri uporabi te naprave se je pripetilo kar nekaj nesreč, saj o tem, kakšno škodo utegne povzročiti, ni razmišljal skoraj nihče. Nujno je, da dobro premislimo, kako bomo oblikovali in razvijali robote za prihodnje potrebe, da bodo lahko uspešno in varno sodelovali z ljudmi.

V vsakdanjem življenju ne srečujemo prav veliko robotov. Se to utegne kmalu spremeniti?

Naša obsedenost s humanoidnimi roboti pomeni, da robotov, ki se čedalje bolj vključujejo v naša življenja, sprva sploh ne opazimo. Lahko bi rekli, da delujejo pod krinko.

Bi rekli, da je tudi samovozeče vozilo pravzaprav robot?

Bi. Vozila, opremljena z umetno inteligenco, ki bodo kmalu vijugala sem in tja po cestah brez voznika, vsekakor so roboti, vsaj jaz tako gledam nanje.

Nekega dne, ko se bodo pametni roboti avtonomno premikali med ljudmi, bodo morale družbe sprejeti nova pravila – morda na podoben način, kot je o znamenitih treh zakonih robotike razmišljal in pisal Isaac Asimov v svojem znanstvenofantastičnem romanu Jaz, robot?

Asimov je te tri zakone zastavil že daljnega leta 1942. Zakoni narekujejo, da robot ne sme škodovati človeku ali dovoliti, da bi se človeku pripetila nesreča, slediti mora navodilom, ki mu jih naloži človek (razen če so v nasprotju s prvim zakonom), tretji zakon pa veleva, da mora ščititi lasten obstoj (razen če je to v nasprotju s prvima dvema zakonoma). Ta pristop je relevanten še danes, in čeprav izhaja iz znanstvenofantastične proze, pristno bogati tudi povsem stvaren diskurz. Pravna ureditev statusa naprednih robotov je že nekaj časa predmet iskrivih debat v evropskem parlamentu, najbolj pereče vprašanje pa je seveda, komu pripisati odgovornosti za dejanja umetne inteligence. In tudi tam, v besedilih uradnih statutov, lahko zasledite Asimove zakone robotike.

small text

heading

text

button
naprava z robotskimi rokami
robot

Christopher Lindinger

Video title

Pri Futurelabu ste skovali izraz ‘robotstvo’ (robotiny). Kaj to pravzaprav pomeni?

Robotstvo naj bi izražalo podobno kot ‘človečnost’, torej naj bi raziskovalo naravo robotskega obstoja. Gre za premišljeno, namensko provokacijo. Če želite razumeti naravo robota, se morate najprej zavedati lastne človečnosti in jo znati tudi opredeliti. Ko to storite, lahko primerjate eno z drugim. Ampak ne gre le za provokacijo ali filozofska stališča. Celoten projekt osmišljajo rezultati. Temelji na vprašanju, kakšna vrsta sodelovanja človeka in robota je najboljša. Inženirji so se dolgo oklepali zaletavega mnenja, da bi morali avtomatizirati vse, kar se avtomatizirati da. Ko smo začeli sodelovati z industrijskimi podjetji in proučevati načine, kako se človečnost in robotstvo odzivata druga na drugo in katera izmed njiju lahko določene naloge določenega postopka najbolje opravi, so bili celo inženirji presenečeni nad možnostmi, ki so jih ponudili rezultati. Če si ljudje in roboti porazdelijo naloge in opravila znotraj poteka dela, postopki postanejo učinkovitejši, kakovost izdelkov se izboljša, ekonomski uspeh raste.

Ars Electronica se s svojim interdisciplinarnim pristopom do tehnoloških vprašanj, ki se jih loti skozi prizmo umetnosti in ustvarjalnosti, zdi zelo napredna in kaže vzporednice s pristopi, kakršnim smo priča v Silicijevi dolini.

Danes si podjetja ne morejo privoščiti, da bi spala na lovorikah – gojiti morajo inovativnost in ustvarjalnost svojih zaposlenih. Prek umetnosti lahko premaknemo človekov pogled na določeno temo. V našem laboratoriju se pogovarjamo o kreativnih nesoglasjih, ki odpirajo nova stališča. Kreativnost je družbeni proces: večje ko je število različnih stališč in disciplin, ki vzajemno delujejo in medsebojno vplivajo, privlačnejši in inovativnejši so rezultati. Pri našem pristopu je pomembno, da neko zamisel vedno prevedemo v stvarnost – sestavimo na primer prototip. Šele ko zamisel proučimo s praktičnega vidika, v praksi, se začnejo odpirati vprašanja, kakršnih teorija nikoli ne bi niti predvidela. Hkrati pa je za nas povsem drugotnega pomena, ali rezultat svojega dela dojemamo kot tehnični prototip ali umetniško delo. V nasprotju z oblikovalskim razmišljanjem, ki velja za osnovni način dela v Silicijevi dolini, svojo metodo imenujemo umetniško razmišljanje. Naj vam razliko med njima opišem takole: pri oblikovalskem načinu razmišljanja se lahko proizvajalec letal odloči, da bo izdelal povsem nov model. Ne glede na to, kako odprte glave je in kako ustvarjalno se loti projekta – njegov cilj bo določen izdelek. Pri umetniškem razmišljanju se postavimo v kožo bratov Wright in poskušamo iznajti letalno napravo. Naše ‘letalo’ je lahko na koncu videti kot nekaj popolnoma nepričakovanega.

Christopher Lindinger

Če lahko tehnični strokovnjaki s svojim racionalnim razmišljanjem kultivirajo svojo ustvarjalno plat, kako je potem z roboti? Bi lahko tudi roboti postali kreativni? Svojo razstavo v Ars Electronica ste vendarle poimenovali Kreativna robotika.

Odstranili smo jih iz njihovega naravnega okolja (tovarniških hal), zato so roboti na naši razstavi videti, kot da so se zapletli v različne kreativne dejavnosti. A predstavljamo jih s hudomušnim pomežikom, metaforično. Ko si izdelke pobliže ogledate, spoznate, da roboti delujejo kot orodja za izražanje človeške kreativnosti. Tudi dolgoročno gledano dvomim, da bi nas roboti lahko izzvali na takšen način. Ustvarjalnost v umetniškem smislu bo ostala v domeni ljudi. Robote lahko oskrbite s podatki o tem, kaj se ljudem zdi lepo, kakšno umetnost dojemamo kot estetsko, katere simfonije se nam zdijo polne harmonije. Glede na te informacije lahko roboti proizvedejo rezultate, ki bi se nam zdeli ravno tako privlačni, a se je treba zavedati, da bi šlo le za simulacijo kreativnosti. Enako velja za občutke. S svojimi senzorji lahko roboti zaznajo ljudi in na podlagi izrazov na naših obrazih določijo, kako se počutimo. Če bi jih opremili z ustreznimi deli telesa, bi lahko posnemali naše občutke ali se čustveno odzivali. A tudi vse to bi bil le rezultat poigravanj s spremenljivkami in algoritmi. Ko gre za sprejemanje in dajanje, simetričen odnos med roboti in ljudmi ne more obstajati. Čustva bodo vedno tisto, kar nas dela človeške.

Če se roboti resnično nikoli ne bodo mogli približati človeškemu stanju, bi bilo morda mogoče ravno obratno – bi se ljudje lahko približali stanju robotov? Bomo človeška telesa nadgradili s tehnološkimi pripomočki in postali kiborgi?

Tudi to so za zdaj le pobožne želje. V tem trenutku lahko z gotovostjo rečem, da ne poznam nikakršnih optimizacij mišično-skeletnega sistema, ki bi nam lahko dale več od tega, kar nam je podarila narava. Kar pa se tiče možgansko računalniških vmesnikov, prav tako ne delujejo zadovoljivo. Ne še. Od dne, ko bomo sposobni prenesti možgane ali človeško zavest na tiskano vezje, nas loči še dolga pot. Približno tako dolga, kolikor je abak oddaljen od pametnega telefona. Dobra novica pa je, jasno, da obstaja kup inovacij na tem področju, ki lahko resnično pomagajo ljudem z različnimi vrstami invalidnosti. Robotski zunanji skelet lahko paraplegikom pomaga, da se spet postavijo na noge. A to ni isto kakor ljudje, ki bi se po naravi približevali robotskemu stanju.

 

“Robotika bo v prihodnjih nekaj letih zelo napredovala. Novi materiali, zmogljivejše baterije in umetna inteligenca v visokozmogljivostnem strežniku v oblaku bodo robotom prihodnosti dali neverjeten zagon.”

Christopher Lindinger

Kljub temu se robotika razvija z neverjetno hitrostjo. Kakšne novosti si lahko obetamo v bližnji prihodnosti?

Robotika pomembno vpliva na različna tehnološka področja, ki se v tem trenutku ravno tako pospešeno razvijajo. Oskrba z energijo, napajanje – to je ključno vprašanje. Zaradi razvoja električne mobilnosti, med drugim, optimizirajo baterije in tehnologije polnjenja tudi na področju robotike. Novi in pametni materiali so spodbudili razvoj mehke robotike, ki omogoča oblikovanje robotov, katerih telesa spominjajo na obliko teles živih organizmov. Ta možnost odpira vrata novim pogonskim sistemom, ki lahko posnemajo gibanje kač ali gosenic. Največje vprašanje robotike pa ni, kakšno naj bo telo robota, temveč umetna inteligenca, ki ga bo upravljala. Tukaj gre za več kot le integracijo inteligence v procesor robota. Gre za to, da jo namestijo v zmogljive strežnike v oblaku, ki so drugje kot lupina, s katero se sporazumevamo.

Pravite torej, da je dan, ko bodo svet zavzeli inteligentni roboti, še daleč v prihodnosti? Mislite, da bodo ljudje in roboti nekoč srečno sobivali?

Rad imam znanstvenofantastične knjige in filme; osebno si rad zamišljam, da nas bodo roboti rešili pred izumrtjem. Opravljajo lahko naloge, ki jim mi nismo kos, ker so naša telesa krhka in imamo omejeno življenjsko dobo. Kdo ve, morda nam bodo nekoč pomagali najti pot na druge planete.

Video title

Audijev virtualni terminal

Audi in Ars Electronica Futurelab sta oblikovala Audi Virtual Engineering Terminal, s pomočjo katerega razvijamo elektronske asistenčne sisteme.

Univerza Johannesa Keplerja v Linzu

Audi in univerza Johannesa Keplerja v Linzu skupaj raziskujeta inteligentna vozila prihodnosti. V ta namen so ustanovili središče globokega učenja Audi.JKU.

Kiborgi in razširjena čutila
robotska roka na modrem stolu

Kiborgi in razširjena čutila

Fotografski projekt Hočem verjeti predstavlja nekaj najzanimivejših primerov nadgradnje človeškega telesa s tehnologijo.

Preberite več
2020-01-AudiLab_newsletter_01
2020-01-AudiLab_newsletter_01

Novičnik

AudiLab Slovenija

Enkrat mesečno iz naše online revije AudiLab Slovenija pripravljamo izbor zanimivih člankov o inovacijah, e-mobilnosti, trajnostnem razvoju, doživetjih, življenjskem slogu, Audi športu in posebnih ponudbah iz našega prodajnega programa. Naročite ga v svoj e-nabiralnik.

Naročam novičnik