Od organizacije državniških in gospodarskih srečanj doma in v tujini, državnih proslav, slovesnosti in drugih pomembnih uradnih dogodkov, so odvisni izkupički dogovorov, ki jih sklepajo naši predstavniki, pa tudi ugled naše države na svetovnem političnem prizorišču. Da bi vse teklo kar se da gladko in na najvišjem nivoju, skrbi služba Protokola Republike Slovenije, ki jo je dolga leta vodila Ksenija Benedetti. Znanje in izkušnje, ki jih je pridobila v tem nevidnem, a tako pomembnem poklicu, sedaj deli s slušatelji Akademije za poslovni protokol, ki bi se radi naučili uspešnega, učinkovitega, uglajenega in samozavestnega poslovnega nastopanja. Svoje misli o življenju, družbi, lepoti in svetu, ki nas obdaja, v zapisih deli z bralci nekaterih vidnejših slovenskih medijev, pred kratkim pa jih je strnila tudi v knjigi z naslovom Kažipoti.
Gospa Benedetti, po dolgoletni in uspešni karieri v državnem protokolu Republike Slovenije ste odprli svojo Akademijo za poslovni protokol. Kaj pomeni poslovni protokol, komu je namenjen in kakšne veščine osvojijo vaši slušatelji?
Poslovni protokol je namenjen vsem, ki želijo v svojem osebnem in profesionalnem življenju nadgraditi svojo osebno odličnost. To ni le dekoracija in nikakor ni ovira, je kvečjemu izvrstno orodje pri različnih vrstah komunikacij. Šolanje na Akademiji je namenjeno vsem, katerih profesionalno delo vključuje zahtevne oblike poslovnega komuniciranja, zaposlenim v podjetjih, v ministrstvih in organih v sestavi, uradih, upravah, agencijah, občinah, javnih zavodih. Tretja generacija Akademije za poslovni protokol je pravkar zaključila izobraževanje, slušateljice in slušatelji so po opravljenem izpitu prejeli certifikate znanja. Vse, ki bi zanimalo kaj več, vabim, da obiščejo mojo spletno stran www.protokol.si. Program za 2021 sicer še ni objavljen, a bo zelo podoben letošnjemu. Na šolanje se lahko že prijavite, mesta se dokaj hitro polnijo, več kot 22 udeležencev pa ne sprejmem zaradi bolj kvalitetnega izvajanja programa. Letos smo do ukrepov za zajezitev epidemije koronavirusa predavanja izvajali deloma v živo, nadaljevali pa v Zoom okencih. Upam, da bo drugo jesen epidemija za nami in bomo lahko šolanje izvedli v živo v prijaznih predavalnicah Hotela Slon.
Na kakšen način lahko poznavanje protokola pomaga k poslovnemu, diplomatskemu ali političnemu uspehu? Kako prisotne so te veščine v naših in mednarodnih odločevalskih krogih?
Zelo so prisotne in včasih se ljudje niti ne zavedajo, kako zelo so pomembne. Zaradi neprimernega obnašanja in komunikacije ste lahko tudi ob posel. Obvladovanje poslovnega protokola izraža profesionalnost, zanesljivost, kredibilnost in kompetentnost, kar so močne konkurenčne prednosti. Poznavanje protokola zagotovo tudi pomaga k boljši samozavesti. Morda se zdi, na primer, znanje primernega obnašanja za mizo pri obedu nepomembno ali obrobno, a že s tem, kako uporabljate pribor in kako jeste, lahko o sebi veliko poveste. Dobrega ali slabega.
Kje ste se vi učili protokola? Kako se je pravzaprav začela vaša karierna pot na tem področju?
S povabilom leta 2000. To je bil zame res velik izziv, a sem ga sprejela z veseljem. Izkušnje dela osemnajstih let na mestu šefinje Protokola Republike Slovenije so moja največja šola in obenem moj zaklad.
V času službe v državnem protokolu ste bili prisotni pri nekaterih ključnih dogodkih v zgodovini naše države, kot so predsedovanje Svetu Evropske unije leta 2008, srečanje predsednikov Busha in Putina, vrh EU in ZDA, obiskoma kraljice Elizabete in japonske princese Sajako. Kateri so vam ostali v najlepšem spominu in zakaj? Katera osebnost je na vas naredila največji vtis?
Poseben izziv za moje sodelavke in sodelavce ter zame je bila priprava in izvedba predsedovanja Svetu Evropske unije leta 2008. Obisk britanske kraljice je bil ravno tako nekaj zelo posebnega, pripravljali smo ga kar leto dni. Med obiski v tujini pa so izstopali uradni obiski v Jordaniji, Rusiji, na Kitajskem, Japonskem, Savdski Arabiji, v Italiji, ZDA, Peruju in Braziliji. Vsaka od naštetih držav ima svoje posebnosti, svoje navade in svojo bogato kulturno dediščino. Veliko državnikov in državnic je name naredilo velik vtis, ki pa je bil vedno povezan z značajem človeka in ne z njegovo funkcijo.
Kakšni ljudje pa vas navdušijo v zasebnem življenju? Radi ste obkroženi z mladimi. Kako vas navdihujejo, kakšno prihodnost vidite v njih?
V mlade polagam velike upe. Svet je zašel v temačne hodnike egoizma, žaljenja, podcenjevanja, cinizma, neodgovornosti, lakote, revščine, ekološkega neravnovesja, mnogo je izzivov in verjamem, da v mladih tli energija sprememb na bolje za vse ljudi, s spoštovanjem izkušenj starejših in modrih. Sicer pa me navdušujejo ustvarjalni, iskrivi, delovni, odgovorni, radodarni, empatični ljudje s smislom za humor.
Radi vozite ali se raje vozite? Kakšna voznica ste?
Raje vozim. In če ne vozim, 'vozim' kot sovoznica (smeh). Vozim hitro, a varno. Na cesti se ne obotavljam. Ne trobim, ne maham in ne vpijem na druge, kadar se mi kam mudi. Raje si vzamem za pot dovolj časa, da me tudi občasni zastoji ne vznemirijo. Nikoli ne parkiram na prostoru, ki je označen za invalide, nikoli ne vozim, ko pijem, nikoli ne vozim hitro v naseljih, nikoli ne prevozim rdeče luči na semaforju, nikoli ne goljufam s prerivanjem v kolonah, vedno spustim avtomobil, ki se želi vključiti v kolono po sistemu zadrge ali pa kar tako.
Imate lepe spomine na kakšne vožnje iz otroštva ali mladosti, vam je kakšna pot ali cesta tudi zdaj posebej pri srcu?
V zadnjih dvajsetih letih sem zelo veliko časa preživela na avtocesti Koper-Ljubljana, poznam jo do zadnjega cestnega kamna. Iz otroštva mi sledi tudi cesta Koper–Brkini, kamor smo se skoraj vsako nedeljo s starši vozili k starim staršem. Sploh tisti del z drevoredi med Kozino in Obrovom je izjemno lep. Danes imam zelo rada tudi cesto med Cerknico in Lipsenjem, verjetno tudi zato, ker ko vozimo po njej, vem, da se bomo na vikendu ob Cerkniškem jezeru imeli lepo.
Bi pravila lepega vedenja morala biti tudi del izobraževanja za opravljanje vozniškega izpita? Katere 'prekrške' na tem področju največkrat opazite na slovenskih cestah? Kako uglajeni vozniki smo v primerjavi z ostalimi evropskimi narodi? Na katerih evropskih cestah se počutite najvarneje in zakaj?
Nekoč sem napisala humorno kolumno o obnašanju voznikov z naslovom Značaji za volani. Človeka lahko hitro spoznate, ko ga opazujete pri vožnji. Recimo, ko se na avtocesti do onemoglosti prehitevata dva tovornjaka, vi pa vozite za njima s hitrostjo 70 kilometrov na uro in čakate, kateri bo odnehal. Ali pa ko se vam na prehitevalnem pasu zalepijo na zadek in mežikajo z dolgimi lučmi, češ, umakni se, počasne, takoj, kljub temu, da ti pač normalno prehitevaš. Ali pa ko ti 'ukradejo' parkirni prostor, ki si ga potrpežljivo čakal, in ti pred nosom švrknejo mimo tebe v boks, ali ko hupajo brez vzroka. Je pa tudi druga plat, v podobi voznika, ki ti v nabasanem križišču, po večnosti čakanja, kljub temu da mu ne bi bilo treba, da prednost, čeprav si na stranski cesti in je nimaš. Ne vem, če bi pravila lepega vedenja na cesti v sklopu izobraževanj, kaj pomagala tistim, ki to na cesti počno, ker so vse te neprimernosti močno povezane z njihovimi karakterji.
V Evropi se počutim varno na vsaki avtocesti, ki je kvalitetno narejena, v mestih kot je Rim, pa raje ne vozim (smeh). In če se le da, ne vozim v Veliki Britaniji in na Škotskem, čeprav sem v vožnji z volanom na desni med bivanjem na Škotskem postala že prava mojstrica.
Kako pomembna je izbira avtomobila pri ustvarjanju vtisa v poslovnem okolju?
Kar pomembna. To je hočeš-nočeš del nebesedne komunikacije in imunosti na to, kdo vozi kakšen avto, v poslovnem svetu ni veliko. Pomembno je tudi to, da je avtomobil čist, zunaj in znotraj, tudi to je del nebesednega sporočila o vas.
Vaš osebni avto je Audi Q3 Sportback. Zakaj ste se odločili za ta model, vas je navdušilo oblikovanje ali ste imeli tudi konkretna pričakovanja pri voznih zmogljivostih avtomobila?
Že v času moje prejšnje zaposlitve sem vozila službeno vozilo Audi A4 in se nanj navadila. Ko sem se po zamenjavi službe odločala o nakupu svojega vozila, sem razmišljala predvsem o varnosti in obliki. Naredila sem tudi nekaj ogledov in poizkusnih voženj drugih blagovnih znamk. Pri vozilu Audi Q3 Sportback me je prepričala stabilnost na cesti, dvignjena drža, njegov res lep izgled in ugodno financiranje. Tudi vaš izvrstni prodajalec Aleš Polenec je pripomogel, da sem se na koncu odločila za Audi.
Izbrali ste športno opremo S line z LED lučmi, športnim podvozjem, asistenčnimi sistemi in informacijskim sistemom MMI. Katere funkcionalnosti avtomobila vam najbolj koristijo oziroma jih najraje uporabljate?
Zadnja kamera in asistenca pri parkiranju. Odličen pripomoček. Pa tudi LED luči so zame nujne, ker v mraku malce slabše vidim. In povezava s telefonom.
Kaj vam tudi sicer pomeni znamka Audi, s kakšnimi lastnostmi jo povezujete? Verjetno ste jo pogosto srečevali tudi pri svojem delu v državnem protokolu?
Veliko držav, kjer sem bila z delegacijo na uradnih in delovnih obiskih, uporablja v kolonah vozil avtomobile Audi. Zdijo se mi zelo varni in primerno oblikovani. Večna eleganca.
Igrate klavir, fotografirate, vaše pisanje je pretanjeno opazovanje sveta in družbe. Na kakšen način vas umetnost navdihuje, v kolikšni meri je prepletena z vašim delom? Je spoštovanje umetnosti in kulture nujen del poslovne in politične etikete? Vas je v zadnjem času navdušilo kakšno umetniško delo?
Objemanje s kulturo je del mojega življenja od kar pomnim. Je bit vsakega naroda, brez nje nas ni. Tega se žal pogosto vsi ne zavedajo. Zadnje navdušenje gre slikam slovenske slikarke Ejti Štih, ki živi v Boliviji. Tri njene slike po novem plemenitijo naš dom v Ljubljani in tudi v Kopru. Sicer pa sem seveda navdušena tudi nad letošnjo novo zgoščenko mojega moža z naslovom Sprehod in vedno nad pesmimi Jacquesa Preverta.
