César Muntada počepne in se zazre naravnost v žaromet Audija Q4 e-tron. Zdi se, kot da bi si zrla iz oči v oči. “Tudi ljudje si vedno najprej pogledamo v oči, ko se srečamo. Prav takšen odnos bi radi ustvarili med vozilom in opazovalcem. Oblika luči mora prebuditi željo po dialogu: Nekaj sem videl in zdaj hočem vedeti več.” Vodja oblikovajna svetlobe pri znamki Audi bi rad v tem odnosu prebudil čustva. “Pomenljivost, občutek odkrivanja, perspektive – kadarkoli pri Audiju razvijemo nekaj novega, v središče postavimo ljudi. Z obliko in funkcionalnostjo luči na vozilu bi radi osvojili njihova srca,” pove. Obiskali smo ga v tovarni v Ingolstadtu in ga povprašali o prihodnosti osvetlitve pri Audiju in o novem Audiju Q4 e-tron.

Svetlobni podpisi, ki ustrezajo značaju vozila – in voznika

Kako Audi Q4 e-tron vzpostavi ta odnos med vozilom in opazovalcem? Najprej z dinamično svetlobno sekvenco izreče dobrodošlico svojemu vozniku. To je tudi prvi Audi, ki voznikom omogoča, da z lučmi vozila izrazijo sami sebe. Digitalni dnevni žarometi (ki so na voljo kot del dodatne opreme matričnih LED-žarometov) ponujajo možnosti različnih svetlobnih podpisov dnevnih luči, ki se ne ujemajo zgolj z obliko vozila, temveč se prilagodijo tudi značaju posameznega voznika. Vozniki lahko podpis na MMI vmesniku spreminjajo celo vsak dan, če to želijo.

»Vsak podpis mora imeti svoj jasen, edinstven videz,« pravi Thomas Bühner, oblikovalec zunanjosti, ki je oblikoval žaromete in zadnje luči Audija Q4 e-tron. »Komaj čakam, da vidim, kateri digitalni svetlobni podpis bomo najpogosteje videli na cestah. Izbira voznikov predstavlja neposredno povratno informacijo o našem oblikovanju.« Pri oblikovanju žarometov je imel Bühner veliko ustvarjalne svobode. Sredinski trak dnevnih žarometov je že sam po sebi dovolj svetel, da zadosti zakonom o osvetlitvi. Zato je lahko oblikovalec vse segmente luči, ki ga obkrožajo, vključil v oblikovanje skladnega in celovitega koncepta.

Poleg digitalnega oblikovanja dnevnih luči z uporabo posameznih svetlobnih segmentov pa ključno vlogo pri žarometih Audija Q4 e-tron igra tudi pol milimetra tanka ploščica iz brušenega nerjavnega jekla. Bühner: “Ko žaromet pogledamo od blizu, mora biti vse videti zelo natančno. Svetlobni elementi žarometov pa so razmeroma široki bloki, ki so se nam zdeli preveč okorni, zato smo morali domisliti način, da bi bili videti ožji. Pomagali smo si s ploščico iz brušenega nerjavnega jekla in tokrat prvič uporabili drug material kot plastiko. Element razdeli ospredje na več delov, čeprav ostaja ozadje nespremenjeno. Tanke stene ploščice iz nerjavnega jekla so edini način, kako izostriti podrobnosti v obliki.”

Svetleče diode LED v svetlobnem elementu zaznavajo utripe, ki trajajo le nekaj milisekund

Glede na napredek v oblikovanju osvetlitve v današnji digitalni dobi najbrž ni treba poudarjati, da so posamezni svetlobni moduli ločeno elektronsko nadzorovani, da svetijo na točno določen način. Za to so odgovorni razvijalci svetlobnih funkcij na oddelku Audijevega tehničnega razvoja. Za Audi Q4 e-tron sta to Tanja Kammann za dinamične sekvence pri prihodu domov in odhodu od doma ter za digitalne svetlobne podpise in Thomas Gensberger za vse standardne funkcije zunanjih luči.

Njuna naloga je, da vizualne ideje Audijeve oblikovalske ekipe preneseta v tehnično resničnost – s pomočjo svoje programske opreme morata poskrbeti, da elementi v žarometih in zadnjih lučeh svetijo točno tako, kot predvideva dinamična svetlobna sekvenca in ob pravem trenutku.

“V podatkovnem nizu določiva, kako močno naj svetijo posamezni segmenti in katere svetleče diode LED v svetlobnem elementu naj se aktivirajo za koliko milisekund. Ko gre za prilagoditve, segmente LED programirava tako, da ustvariva različne svetlobne podpise,” pove Kammann.

Osvetlitev vozila mora jasno komunicirati

Stephan Berlitz, vodja Audijevega tehničnega razvoja na področju inovacij in funkcij osvetlitve, meni, da prav površine na zadnjih lučeh nudijo največji potencial za prihodnost. “Tehnologija OLED, ki je že prisotna na drugih proizvodnih vozilih, je prav lepo homogena. Toda mi že razmišljamo naprej. Luči vozila lahko delujejo kot prikazovalnik, pri katerem je najpomembnejša komunikacija – takšna, ki jo hitro razumemo.”

Berlitz vidi ogromno možnosti za komunikacijo s svetlobo: “Danes imajo naša vozila na krovu že zelo zmogljive računalnike, ki so povezani s svetom, ki jih obdaja. Kako lahko to povezanost uporabimo v prihodnje, da bi ponudili inovativne svetlobne funkcije? Veliko možnosti si lahko zamislimo: signaliziranje drugim vozilom prek zaslonov na zadnjem delu, da je pred nami nevarnost. Projekcije mrtvih kotov na cestišče kolesarjem. Signaliziranje opozoril pešcem, ki se sprehajajo naokrog zazrti v telefone s projiciranjem oblike vozila na tla pred njimi.”

Audijevi tehniki in oblikovalci sodelujejo pri ustvarjanju prihodnosti osvetlitve. César Muntada deli vizijo Stephana Berlitza: “Naš cilj je ustvariti boljši svet. Prihodnost postaja vedno bolj kompleksna. Komunikacija je zato vse pomembnejša, saj mora zagotoviti, da drug drugega razumemo bolje. Na vozilu potrebujemo neke vrste svetlobni jezik, ki mora biti intuitiven, zelo preprost in razumljiv po vsem svetu. Zmanjševanje kompleksnosti, povečevanje jasnosti, prikazovanje sporočil. To je prava pot naprej.”