Pri oblikovanju avtomobilov bo še naprej pomembno vlogo igrala aerodinamika, ki ključno vpliva na doseg električnih vozil. Zunanji videz vse bolj avtomatiziranih avtomobilov in drugih prevoznih sredstev torej ne bo radikalno drugačen, bo pa v prihodnosti vedno večji poudarek na notranjosti. V ospredju bo udobje potnikov, v avtomobilih prihodnosti sedeži tako ne bodo nujno ves čas obrnjeni v smeri vožnje. Svoboda pri oblikovanju notranjosti bo omogočila najrazličnejše načine preživljanja časa v vozilu, ki bodo prilagojeni željam posameznika – možnosti komunikacije, sprostitve, dela ali počitka. Ker bo mogoče začasno umakniti elemente, ki niso več potrebni (pedala, prestavna ročica in volan), bo potnikom na voljo več prostora.
– Oliver Hoffmann, član upravnega odbora družbe Audi za tehnični in tehnološki razvoj
Da bi avtonomni avtomobili lahko zapeljali na ceste, potrebujemo zanesljivo in varno programsko opremo, ne le za avtomobil, ampak za celotno okolje. Podoba naših mest se bo postopoma spreminjala, infrastrukturo bo treba razširiti tako, da bo vključevala pametne semaforje in cestne senzorje. Digitalizacija mest bo ustvarila primeren ekosistem za vse večje število avtomatiziranih vozil. S tem bodo mesta postala tudi bolj varna in sproščena, promet pa bo v idealnem scenariju potekal brez motenj in zastojev.
– Eric Hilgendorf, SocAIty
Ta mit je vir strahu številnih avtomobilskih navdušencev: skrbi jih, da bodo s prihodom avtonomne vožnje obsojeni na vlogo pasivnega potnika, oropanega užitka ob vrtenju volana in pritisku na stopalko za plin. Vendar samovozeči avtomobili ne pomenijo konca zabave za volanom. Noben proizvajalec avtomobilov voznikom ne bo preprečil, da bi prevzeli krmilo, če bodo to želeli. Tudi v prihodnosti bomo lahko še naprej vozili sami, manj prijetne vozniške naloge, kot je vožnja v zastoju ali po avtocesti, pa bomo lahko prepustili avtomobilu.
– Torsten Gollewski, SocAIty
Ne drži. Samovozeči avtomobili ne bodo pred hekerskimi vdori nič bolj ranljivi kot avtomobili, ki jih vozimo ljudje. Vendar pa so lahko posledice kibernetskega napada na sisteme samovozečega vozila resnejše, zato proizvajalci stalno razvijajo zaščitne ukrepe in izboljšujejo varnostne mehanizme tako znotraj vozila kot v njegovem zaledju. Ob vse večji povezanosti avtomobilov z omrežjem in njegovo širšo okolico se krepijo tudi prizadevanja za zagotavljanje zanesljive in redno posodobljene kibernetske varnosti. Obenem bodo avtomatizirana vozila povečala varnost v prometu, kar je poleg večjega udobja in učinkovitosti še ena od koristi, ki jih avtonomna vožnja prinaša družbi.
– Sam Abuelsamid, SocAIty
Potreba po parkirnih mestih se s prihodom samovozečih avtomobilov ne bo zmanjšala, bo pa parkiranje postalo veliko bolj učinkovito. Poleg tega bi se lahko z vse bolj priljubljenim modelom souporabe vozil zmanjšalo število vozil v mestnih območjih. Po podatkih nemške agencije za okolje se danes z osebnimi avtomobili v povprečju vozimo le eno uro na dan.
Medtem ko v ZDA in na Kitajskem tehnološki razvoj napreduje hitreje kot v Evropi, pa Nemčija velja za pionirko na področju zakonodaje. Nemški zakonodajalci so že zelo zgodaj oblikovali pravni okvir, ki pri razvoju in uvajanju tehnologije avtonomne vožnje na prvo mesto postavlja varnost. Že od leta 2017 lahko avtonomni sistemi v določenih prometnih okoliščinah prevzamejo naloge, za katere so bili prej odgovorni izključno ljudje (3. stopnja avtomatizacije po lestvici SAE). Junija 2021 je bil vzpostavljen pravni okvir, ki dovoljuje avtonomna vozila 4. stopnje na javnih cestah v rednem prometu, vendar le na določenih območjih (npr. manjše avtobuse, ki potnike prevažajo po vnaprej določenih poteh). Zakon predstavlja prvi korak k celovitejši ureditvi, ki je trenutno pospešeno v pripravi. Izvrševalci zakonov torej ne ovirajo razvoja, ampak preprosto sledijo zakonsko določenemu načelu, da je varnost na prvem mestu.
– Uta Klawitter, vodja oddelka General Counsel Legal Services pri družbi Audi
Veliko ljudi se sprašuje, ali lahko stroj v nevarni situaciji sprejme pravilno odločitev. Ta pomislek se ni pojavil šele z avtonomno vožnjo, v etiki je predmet razprave že desetletja. Znani miselni eksperiment “dilema tramvaja” (trolley problem) opisuje naslednjo situacijo: proti skupini petih ljudi, ki je privezana na tirnice, drvi pobegli tramvaj. Posameznik bi tramvaj lahko preusmeril na drug tir, kjer leži samo en človek – tako bi rešil življenja peterice, a bi hkrati sam povzročil smrt enega človeka. Bi bilo to kaznivo dejanje? Bi bilo bolje, če posameznik ne bi storil ničesar? Bi se posameznik pravilno odločil, če bi s poseganjem preprečil najhujši možni izid?
Z avtonomno vožnjo je ta razprava spet prišla v ospredje, vendar je po mnenju strokovnjakov v študiji SocAIty ključni argument ta, da se vozilo brez voznika v nevarni situaciji nikoli ne bo odločalo samo, temveč bo zgolj izvajalo odločitve programske opreme, s katero ga bodo opremili njegovi ustvarjalci. Vedno bo sprejemalo etične odločitve in vrednote ljudi, ki ga bodo ustvarili, in jih uresničilo brez svoje lastne interpretacije. Prav tako vse dosedanje raziskave kažejo, da so avtomobili bistveno manj dovzetni za človeške napake – na primer napake, ki nastanejo kot posledica utrujenosti na dolgih vožnjah.
– Christoph Lütge, SocAIty
Razvoj avtonomnih vozil je področje, ki zahteva velike vložke. Kratko- in srednjeročno to seveda vpliva na ceno izdelka, na dolgi rok, ko bodo avtonomni avtomobili prišli v serijsko proizvodnjo in se bodo temu primerno zmanjšali stroški razvoja, pa bodo cene padle. Poleg tega pričakovano povečanje prometne varnosti pomeni bistveno manj škode in s tem stroškov popravil in zavarovanj. Še en pomemben dejavnik je pričakovana sprememba v uporabi vozil: v mestnih območjih določena avtonomna vozila ne bodo več v lasti posameznikov. Pripadala bodo ponudnikom mobilnosti, ali pa si jih bo v okviru konceptov souporabe delilo več ljudi. Tudi to povečuje učinkovitost uporabe in bo pozitivno vplivalo na stroške.
– Pete Bigelow, SocAIty
