Koncept Audi urbansphere. Prikazano je konceptno vozilo in ni dostopno kot serijski model.
Strokovnjaki, ki so sodelovali v študiji “SocAIty”, so si enotni: strah pred neznanim ni nepremostljiva ovira. Kadarkoli v zgodovini so v naša življenja vstopile nove tehnologije, sta jih spremljala strah in nezaupanje. A vendar so dvigala, letala in vlaki danes nekaj povsem vsakdanjega.
Veliko ljudi se sprašuje, ali lahko stroj v nevarni situaciji sprejme pravilno odločitev. Ta pomislek pa se ni pojavil šele z avtonomno vožnjo, v etiki je predmet razprave že desetletja. V “dilemi tramvaja” (Trolley problem), znanemu miselnemu eksperimentu, si predstavljamo naslednjo situacijo: proti skupini petih ljudi, ki je privezana na tirnice, drvi pobegli tramvaj. Posameznik bi tramvaj lahko preusmeril na drug tir, kjer negibno leži en človek – tako bi rešil življenja peterice, hkrati pa povzročil smrt enega človeka. Bi bilo to kriminalno dejanje? Bi bilo bolje, če posameznik ne bi storil ničesar? Bi se posameznik pravilno odločil, če bi s poseganjem preprečil najhujši možni izid?
Z avtonomno vožnjo je ta razprava spet prišla v ospredje, vendar je po mnenju strokovnjakov ključni argument ta, da se vozilo brez voznika v nevarni situaciji nikoli ne bo odločalo samo, temveč bo zgolj izvajalo odločitve programske opreme, s katero ga bodo opremili njegovi ustvarjalci. Vedno bo sprejemalo etične odločitve in vrednote ljudi, ki ga bodo ustvarili, in jih udejanjilo brez svoje lastne interpretacije.
Konceptno vozilo Audi urbansphere. Prikazano je konceptno vozilo in ni dostopno kot serijski model.
Nemška komisija za etiko se s takšnimi vprašanji ukvarja že od leta 2017. V svojem prvem poročilu so opredelili začetne smernice, a obenem zaznali potrebo po nadaljnjem delovanju in razvoju na področju tehnologije in družbe. Rezultat poročila je dvajset “Etičnih pravil za avtomatizirana in povezana vozila”.
Eno od teh pravil je, da so samovozeča vozila upravičena le, če bodo povzročila manj nesreč kot človeški vozniki. Pri nadaljnjem razvoju tehnologije avtomatizirane vožnje se bo torej vse vrtelo okrog preprečevanja nesreč. V nevarnih situacijah je zaščita človeškega življenja vseskozi glavna prioriteta.
Programska oprema ne sme pod nobenim pogojem razlikovati glede na lastnosti, kot so starost, spol, telesna ali mentalna konstitucija. Še eno osnovno pravilo: prepovedano je “izravnati” življenje ene žrtve z drugo. Po mnenju številnih strokovnjakov bodo takšna pravila razrešila hipotetične dileme, kot je dilema tramvaja. Zato pozivajo, naj se razprava raje osredotoči na etična vprašanja, ki so bližje praksi.
Zadevo je obravnaval tudi Evropski parlament. Leta 2018 je zagnal pobudo “AI4People”, ki je namenjena razvoju etičnih standardov na področju umetne inteligence (AI). Cilj pobude je razviti načela, smernice in prakse za oblikovanje “dobre AI družbe” ter pripraviti konkretne predloge za podjetja in gospodarstvo.
Zaključki so zaenkrat jasni: največja dobrina je zaščita človeškega življenja. Zato so avtonomna vozila etično upravičena le, če bodo povzročila manj poškodb in smrtnih žrtev kot človeški vozniki – z drugimi besedami, če bodo prinesla pozitivno ravnovesje tveganj.
Po podatkih nemškega statističnega urada je bilo leta 2020 v Nemčiji več kot 85 odstotkov vseh nesreč s telesnimi poškodbami posledica človeške napake. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa poroča, da na svetovnih cestah vsakih 24 sekund umre ena oseba. V luči takšnih razmer strokovnjaki v Audijevi študiji v avtonomni prihodnosti vidijo novo raven zanesljivosti in varnosti na cesti.
Odgovor na vprašanje, ali lahko stroji (ali algoritmi) avtomobile vozijo bolj varno kot ljudje, je torej: da, pod določenimi pogoji. V okolju, s katerim je seznanjena, in z jasno določenimi parametri je tehnologija zelo zanesljiva. “V avtomatiziranih vozilih računalnik nikoli ne zaspi, sistem nikoli ne preneha z delovanjem,” v študiji pove Ilja Radusch, direktor oddelka za pametno mobilnost na inštitutu Fraunhofer FOKUS.
Oliver Hoffmann, član upravnega odbora družbe Audi za tehnični in tehnološki razvoj, se strinja: “Prepričan sem, da bo visoko avtomatizirana vožnja naše ceste naredila varnejše. Najprej zaradi napredne senzorske tehnologije, ki jo uporablja avtomatizirano vozilo. Pri podjetju Audi se zanašamo na več različnih sistemov, kot so radar, kamera in lidar (svetlobno zaznavanje in merjenje). To omogoča veliko natančnejše ocenjevanje voznih razmer in s tem samodejnih funkcij opozarjanja, zaviranja in izogibanja, ki se prilagajajo razmeram. Nato pa še zaradi uporabe tehnologije V2X (vehicle-to-everything), t.j. povezane vožnje, pri kateri vozila komunicirajo med seboj in z okoljem, se pravi tudi z drugimi udeleženci v prometu, kot so pešci in kolesarji.”
Koncept Audi urbansphere. Prikazano je konceptno vozilo in ni dostopno kot serijski model.
Je ničelna toleranca do napak, “vizija nič”, ki jo zahtevajo nekateri, sploh mogoča? Strokovnjaki, ki so sodelovali v študiji SocAIty, menijo, da nikoli ne bo 100-odstotno izvedljiva. Tudi pri avtonomni vožnji bodo ljudje še vedno ostali največji dejavnik negotovosti.
Eden od izzivov, ki nas čakajo v prihodnjih letih, je “mešani promet”; promet, v katerem so prisotna tako samovozeča kot tradicionalna vozila. Čeprav se bo varnost vozil še naprej izboljševala, bi lahko v mešanem prometu prihajalo do novih vrst nesreč, na primer, ko bi vozila z voznikom prekoračila dovoljeno hitrost. Programiranje avtonomnih vozil, ki bodo upoštevala takšne dejavnike človeškega tveganja in se odzivala skladno z interesi varnosti vseh udeležencev v prometu, ostaja tehnični izziv.
Kako prepričati neomajne dvomljivce? Po podatkih študije jih najlažje prepričamo tako, da jim predstavimo prednosti in osebne koristi avtonomnih vozil, kot so prihranek časa in več udobja. Za večjo družbeno sprejemljivost se da veliko storiti tudi na področjih, kot je mobilnost za ljudi s posebnimi potrebami. Eden od konkretnih načinov, kako uporabnikom približati tehnologijo, so danes t.i. “izkušnje avtonomne vožnje”. Primeri vključujejo preizkuse konceptov mobilnosti v Berlinu, Hamburgu in Karlsruheju ali preizkušanje tehnologije avtonomnega parkiranja, ki jo razvija skupina Volkswagen.
