“Po prehodu na električno mobilnost je naslednji, nedvomno še bolj radikalen korak prehod na inteligentnejša in, nazadnje, na avtonomna vozila,” pove Markus Duesmann, izvršni direktor družbe Audi. “Za nas je avtonomna vožnja ključna tehnologija, zaradi katere bi lahko promet postal bolj varen, mobilnost pa bolj udobna in vključujoča.” Skupaj s podjetjem CARIAD, ki za skupino Volkswagen razvija programsko opremo, bo znamka Audi v drugi polovici tega desetletja tehnologijo avtonomne vožnje vpeljevala s polno paro.

Da bi avtonomna vožnja pridobila široko podporo, sta pomembni tako tehnološka dovršenost voznih sistemov kot njena družbena razsežnost: za uveljavitev novih tehnologij, kot je avtonomna vožnja, je poleg splošnih pravnih in političnih pogojev ključen tudi odnos ljudi. Devetnajst strokovnjakov s področij znanosti, politike in ekonomije je razpravljalo o središčnih temah, ki zadevajo prihodnost avtonomne vožnje; rezultate je skupina &Audi Initiative objavila na približno 70-tih straneh študije “SocAIty.”

Podoba prihodnosti leta 2030: prostor mobilnosti postaja bolj raznolik, bolj razdrobljen in vključujoč

Študija naslovi tri osrednje točke: poglavje 'Pravo in napredek' med drugim obravnava trenutna vprašanja pravne odgovornosti, poglavje 'Zaupanje v odnosih med človekom in strojem' ocenjuje etične dimenzije avtonomne vožnje, poglavje 'Omrežena varnost' pa naslovi relevantne vidike varstva podatkov in varnosti.

“Rezultat je predstava o prostoru mobilnosti, ki bo leta 2030 seveda izgledal drugače kot danes, toda vendarle ne bo šlo za znanstveno fantastiko,” pove Saskia Lexen, vodja projektov pri skupini &Audi Initiative. “Audi si torej želi vzpostaviti ustrezna pričakovanja glede možnosti in omejitev tehnologije v družbi in s tem zgraditi zaupanje.”

Eden od glavnih uvidov študije je ocena, da bo prostor mobilnosti leta 2030 bolj raznolik in razdrobljen, pojavilo se bo več mobilnostnih rešitev, ki bodo prilagojene svojim ciljem. Poleg tega se bo, še posebej v mestih, povečala raznolikost oblik mikromobilnosti. Povpraševanje bo vedno bolj določala lokacija uporabnika. V večjih mestih bodo vedno bolj prevladovale podobne zahteve: kraji, kot so New York, London in Šanghaj, imajo primerljive osnovne pogoje in potrebe glede mobilnosti, prilagodljivosti in pričakovanj strank. Večina strokovnjakov meni, da je gonilna sila tehnologije avtonomne vožnje ZDA. To ne pomeni nujno, da bodo vse nove tehnologije primarno razvite tam, toda tam jih bosta kapital in strokovno znanje spravila na ceste. Po drugi strani pa se na Kitajskem nova tehnologija hitro uvaja v velikem obsegu,” pove Uta Karen Klawitter, vodja oddelka General Counsel Legal Services pri družbi Audi.

Kitajska je prepoznana kot pionir v smislu obsega in splošne tehnološke prebojnosti. Med razlogi za to sta tudi načrtna širitev infrastrukture in visoka raven družbenega odobravanja novih tehnologij. Po mnenju strokovnjakov bosta Nemčija in Evropa predvsem prizorišče inovacij za tehnologije vozil in proizvodnjo velikega obsega, v desetih letih pa bosta igrali tudi pomembno vlogo prodajnih tržišč. Evropske uredbe na področjih pravic potrošnikov in varstva osebnih podatkov bodo zato vplivale na globalne pogoje in proizvodne standarde v celotni industriji.

Sprejemanje je odvisno predvsem od osebne izkušnje

V letu 2030 bo na mobilnost močno vplivala povsem nova vrsta mešanega prometa, v katerem se bodo avtonomna vozila srečevala z vozili, ki jih bodo upravljali ljudje. Udeleženci v prometu se bodo postopoma privadili in se bodo morali naučiti novih pravil. Gre za precejšen kulturni premik in ljudje bodo za vzpostavitev trdnega in zaupljivega odnosa z avtonomno vožnjo potrebovali čas. “Zadostno mero sprejemanja in zaupanja novi tehnologiji je mogoče doseči le s pričakovanimi izboljšavami na področjih udobja, varnosti in dostopnosti,” pove strokovnjakinja Hiltrud Werner, članica upravnega odbora, odgovorna za integriteto in pravne zadeve v skupini Volkswagen.

Poleg potencialno bolj učinkovitega in tako bolj ekološko trajnostnega prometa imajo lahko ogromen vpliv na družbo tudi omreženi in podatkovno vodeni koncepti mobilnosti. Vanje so zajete nove storitve, ki temeljijo na potrebah ljudi in v idealnem primeru vodijo do novih oblik bolj vključujoče, bolj socialne mobilnosti. “Gre tudi za boljši dostop do mobilnosti. Prav mobilnost je ključna pri dostopu do delovnih mest, zdravstvene oskrbe, zdrave hrane in tako naprej,” doda Huei Peng, profesor strojništva in direktor poligona za testiranje avtonomne vožnje Mcity, ki deluje pod okriljem univerze v Michiganu.

Izogibanje nesrečam in tveganju namesto abstraktnih miselnih eksperimentov

“Komu se moramo najprej izogniti? Če bo ta tema še naprej določala agendo razvoja, ne bomo prišli prav daleč,” izpostavi Christoph Lütge, direktor inštituta za etiko umetne inteligence na tehnični univerzi v Münchnu. Spopadanje z dilemami v primerih nesreč je neizogibno, če hočemo razumeti etične vidike avtonomne vožnje. Toda razprava je pogosto čustvena in, po mnenju nekaterih strokovnjakov, zaradi pomislekov glede varnosti in etike preveč ideološka.

Zato se strokovnjaki strinjajo, da bo naslednji pomemben korak sestavljen iz jasnega orisa etičnih temeljev, ki bodo osnovani na realističnih situacijah, in reševanja dejanskih izzivov in vprašanj, s katerimi se bodo morala spopadati podjetja in zakonodajalci.

O skupini &Audi Initiative

Audi je skupino &Audi Initiative ustanovil leta 2015. Z njo želi spodbujati interdisciplinarno izmenjavo znanj s področja novih tehnologij, kot sta umetna inteligenca in avtonomna vožnja. Poleg tega skupina pomaga pri pozitivnemu sprejemanju novih tehnologij na dolgi rok in vzpostavitvi ustreznih pričakovanj glede možnosti in omejitev tehnologij v družbi. S študijo “SocAIty” &Audi Initiative prispeva k javni razpravi o avtonomni vožnji in njenem odgovornem uvajanju v mobilnost prihodnosti.

Preberite celotno študijo “SocAIty” 2021 (v angleškem jeziku).