Teze o mobilnosti prihodnosti

Ko je govora o mobilnosti, navadno pomislite na avto, kolo ali avtobus. Mobilnost pa je v resnici veliko več kot to. Oglejmo si pet možnih scenarijev, ki bi lahko prihodnost (in naša življenja) obrnili na glavo.

19.08.2020 Avtor: Audi Team  Fotografije: Arhiv Audi

2020-08-audi_theses_on_mobility_05

Kaj imajo skupnega soustanovitelj Appla Steve Wozniak, sedemnajstletna strokovnjakinja za robotiko Anna Nixon in borka za pravice žensk Fatima Bhutto? Vse zanima mobilnost. Ne le prostorska in časovna, ampak tudi družbena in trajnostna. Znanstveniki s področij umetne inteligence (AI), urbanisti, oblikovalci avtomobilov in podjetniki si ves čas zastavljajo vprašanja, kot so: Kako bo v prihodnosti izgledala resničnost?, ali: Koliko so pravzaprav vredni podatki? Odgovori postanejo teorije, vse pa spektakularno opisujejo dramatične spremembe naših življenj, ki jih bodo povzročile tehnologije.

#1: Nove tehnologije – prilagodljivost je nova inteligenca

Prilagodljivost je poleg inteligence in čustev ena najpomembnejših lastnosti človeka in družbe. Izziv učinkovitega vsakdanjega gibanja skozi prostor, čas in družbo je aktualen tudi zdaj.

Spremembam se moramo prilagajati vedno hitreje in jih obenem izkoriščati v svoj prid, zato ne preseneča tudi tempo, s katerim nove tehnologije vstopajo v naša življenja. Ob koncu 19. stoletja je trajalo nekaj desetletij, da je telefon dosegel 25 odstotkov ameriških gospodinjstev, pametnim telefonom pa je to uspelo v pičlih petih letih.

Hitra prilagodljivost novostim je v današnjem svetu ena najpomembnejših kompetenc, kar velja tako za posameznike kot tudi za korporacije. Podjetja z visoko stopnjo prilagodljivosti lahko sodelujejo pri diktiranju tempa razvoja novih tehnologij in tako stopajo korak pred konkurenco.

Starinski telefon na kabel

Za inovacije ciljamo na luno

V pogovoru o prilagodljivem procesu razvoja, se ne moremo izgoniti Xu. Razvojni oddelek Googlove krovne korporacije Alphabet je filozofijo nič ni nemogoče strnilo pod geslom Ciljanje na luno (Moonshot Thinking), ki izhaja iz miselnosti, da inovativnost ni le nadgrajevanje obstoječih tehnologij. Ideja postane inovacija šele takrat, ko je vsaj desetkrat boljša od vseh dosedanjih rešitev.

Naj pojasnimo s primerom: Da bi avto porabil samo 3 litre bencina na 100 kilometrov, bi morali izboljšati obstoječo tehnologijo. Če pa bi avto z enako količino bencina prevozil 1000 namesto 100 kilometrov, bi to bila inovacija, saj bi morali razmišljati o povsem novih rešitvah. Inovacija torej odpira možnost povsem novega tržišča, kjer razvoj ni osredotočen na tehnologijo, produkt ali okoliščine, njegovo bistvo je problem. Iskanje rešitev pogosto zahteva nekonvencionalno razmišljanje z veliko domišljije. Ciljanje na luno je način za doseganje cilja.

Pri tem pa je treba vedno upoštevati tale pomemben princip: spremembe znajo napovedati in izkoristiti samo podjetja s prilagodljivo strukturo. Samo tako lahko sledijo tempu razvoja, saj bo vse, kar si lahko zamislimo, postalo resničnost. Kot pravi Mo Gawdat iz Xa: »Če ideje ne realiziramo mi, jo bo kdo drug.«

Video title

small text

heading

text

button

“quote”

Mo Gawdat

Mo Gawdat

»Nič ni samoumevno,« pravi Mo Gawdat, poslovni vodja raziskovalnega oddelka X pri Googlovi krovni korporaciji Alphabet. Soustanovil je že več 15 podjetij z najrazličnejšimi dejavnostmi in služboval pri IBM Egipt, NCR Abu Dhabi in Microsoftu. Kot član upravnih odborov deluje v številnih start-upih, ki se ukvarjajo s tehnologijami, zdravstvom in potrošniškimi dobrinami. Gawdat je tudi avtor knjižne uspešnice Solve for Happy.

One of the big problems we’ll have is acceptance.

Massimo Martinotti, head of mobility solutions, Italdesign

small text

heading

text

button

The journey is the reward

The company has already conducted a flight in public, at Drone Week in Amsterdam last year – but using a 1:4 scale model. The flight module accurately placed a passenger capsule on the ground module, which then drove from the test grounds autonomously. This proved the effectiveness of the Airbus coupling system and its locking and latching functionality. The air module currently rests on legs to make docking easier, but it’s envisaged that such legs would not be required by the time the concept reaches production.

To make the project with full-sized versions viable, more powerful batteries than those that exist today would be required, and Airbus is currently working on developing such technology. Noise is another issue, and reduction of the high-pitched whirring familiar to anyone who has witnessed even a small drone in flight is being sought. Italdesign is working with Audi to develop battery and electric-motor technology for the ground module – an area in which Audi’s engineers have already proven highly competent, as the recent launch of the e-tron SUV testifies. Therefor an Audi engineer is also based with the Italdesign team in Italy.

#2:Pametna mesta in souporaba mobilnosti – formula 2-50-75-80

Štiri številke, en svetovni izziv: 50 odstotkov človeštva živi na le 2 odstotkih površja Zemlje, porabi 75 odstotkov vse energije in proizvede 80 odstotkov izpustov. Kar pomeni, da bi naša mesta s povečanjem svoje učinkovitosti lahko znatno vplivala na okolje. Souporaba mobilnosti, avtonomna vozila in internet stvari lahko vsako mesto spremenijo v pametno mesto.

Souporaba mobilnosti lahko občutno zmanjša količino prometa, s tem pa tudi onesnaženosti v mestih. Carlo Ratti z Inštituta za tehnologijo v Massachusettsu (MIT) poda odličen primer: za zadovoljitev potreb vseh prebivalcev bi bilo dovolj že 30 odstotkov vseh vozil, ki se trenutno vozijo po ulicah Singapurja. V teoriji bi to število lahko zmanjšali za dodatnih 40 odstotkov, če bi se bili potniki pripravljeni voziti skupaj.

Audi AI:CON

Avtonomna vozila bi lahko še dodatno izboljšala pretočnost prometa. Z avtomatiziranim nadzorom križišč bi se vozila kar sama, brez semaforjev, razvrstila po principu 'kdor prvi pride'. Promet bi v takšnem primeru poganjalo komuniciranje avtomobilov z infrastrukturo in med seboj.

Še en primer je ogromna poraba energije za ogrevanje in hlajenje praznih prostorov. Z internetom stvari bi klimatske naprave v pisarnah in stanovanjih lahko sinhronizirali s prisotnostjo ljudi v njih. Ker pa je uspešnost pametnih mest močno pogojena z družbeno sprejemljivostjo, je treba v pogovore o njih vključiti tudi prebivalce in jim omogočiti eksperimentiranje s tem konceptom.

Carlo Ratti, arhitekt, inžinir, izumitelj in profesor

Carlo Ratti

Carlo Ratti je inženir, izumitelj in profesor na Inštitutu za tehnologijo v Massachusettsu (MIT), kjer vodi skupino Senseable City Lab, ki se ukvarja z raziskovanjem vpliva tehnologij na naše razumevanje, oblikovanje in življenje v mestih. Revija Wired ga je uvrstila na seznam 50 pametnih ljudi, ki bodo spremenili svet.

 

small text

heading

text

button

#3: Povezljivost – internet je največji narod sveta

“Platforme, kot je internet, so šibki vezni členi, saj od sodelujočih ne zahtevajo veliko.”

Fatima Bhutto, novinarka

Dostop do tehnologije zagotavlja dostop do znanja in izobraževanja. Tehnologija nam omogoča sodelovanje, družbeno mobilnost in osebni napredek. Steve Wozniak večkrat pove, da najboljša iznajdba podjetja Apple ni iPhone, ampak njihov App Store, s katerim je več milijonov ustvarjalcev aplikacij dobilo dostop do velikanskega tržišča. Iz tega lahko izpeljemo trditev, da je internet tisti, ki ne glede na meje in verstva povezuje večino od 7,5 milijard Zemljanov.

Afganistanska novinarka Fatima Bhutto pa opozarja tudi na pomanjkljivosti tovrstnih tehnologij, ki v države v razvoju sicer prinašajo spremembe, ne pa tudi napredovanja v družbi. »Platforme, kot je internet, so šibki vezni členi, saj od sodelujočih ne zahtevajo veliko.« Ljudje, ki so aktivni na družabnih omrežjih, imajo stike ali prijatelje z različnih koncev sveta. Od njih se lahko veliko naučijo, kar je zelo dobro. Z različnimi podobami, ki vplivajo nanje, se širi tudi njihovo zavedanje, zelo malo pa jih nanje odreagira.

In ko pomislimo, da ima 6,4 milijarde Zemljanov dostop do mobilnega telefona, samo 4 milijarde pa do stranišča, nam zelo hitro postane jasno, da je pred nami še veliko izzivov. Da bi tehnologija pozitivno vplivala na družbeno dinamiko držav v razvoju, bo potrebnega še veliko čas in predvsem zavzetosti vseh vpletenih.

Fatima Bhutto, novinarka

Fatima Bhutto

»Platforme, kot je internet, so šibki vezni členi, saj od sodelujočih ne zahtevajo veliko,« pravi Fatima Bhutto, afganistanska pisateljica in novinarka. Rodila se je v staro pakistansko rodbino, ker pa sta ji že zelo zgodaj umrla starša, je odraščala v tujini. Pri 15 letih je napisala svojo prvo knjigo, od takrat je tudi zelo aktivna borka za pravice manjšin, še posebej na Bližnjem vzhodu.

2020-08-audi_theses_on_mobility_08

 

Video title

#4: Na kratek rok precenjujemo, na dolgi rok pa podcenjujemo avtonomno vožnjo

»Otroci, ki se rojevajo danes, ne bodo več sami vozili avtomobilov,« pravi Saša Vražić, direktor razvoja avtonomnih vozil pri podjetju Rimac Automobili. Ta tehnologija je prihodnost mobilnosti, ki bo v naša življenja prinesla velike spremembe.

Na poti tja pa bo treba odgovoriti še na številna vprašanja in premagati marsikatere ovire. Ena od teh je integracija v današnji promet – kdo se bo prilagodil komu? Mesto avtomobilom ali avtomobili mestu? Naslednje vprašanje: kako bodo avtonomna vozila sodelovala z 'navadnimi' avtomobili? Bodo nekatera imela prednost pred drugimi? To je le ena od možnosti.

 

 

Prilagajanje novi tehnologiji na več trgih hkrati je izziv, ki ga ne smemo podcenjevati. Promet po svetu ne teče (in se ne ustavlja) tako urejeno kot v osrčju Evrope. Prilagajanje funkcionalnosti, kot je na primer avtopilot Audi AI 3. stopnje v novem A8 prometnim zastojem Pekinga ali New Delhija, ni mačji kašelj. Celo soustanovitelj Appla, Steve Wozniak, se sprašuje, kakšna korist je od takšne tehnologije, če moraš kot voznik večkrat poprijeti za volan.

Saša Vrazić

Sacha Vrazic

Vodja razvoja avtonomnih vozil pri hrvaškem inovativnem podjetju Rimac Automobili je avtor številnih publikacij ter strokovnjak za strojno učenje in umetno inteligenco. Kot aktivist se na obeh področjih bori za pravičnejše spremembe v družbi.

#5: 'Goli potnik' je prihodnost mobilnosti

Nemoteno prehajanje z enega prevoznega sredstva na drugega – brez denarnice, mobilnega telefona in vozovnice. To je vizija, ki jo je Dirk Ahlborn, vodja Hyperloop Transportation Technologies, poimenoval 'goli potnik'.

Izhaja iz ideje, da za tovrstno mobilnost ne potrebujemo vpogleda v podatke, ampak učinkoviteje povezana prevozna sredstva, saj prehajanje med njimi včasih zahteva več časa, kot sama pot.

Dirk Ahlborn

Dirk Ahlborn

»Mobilnost je učinkovita takrat, ko je sploh ne opazimo,« pravi Dirk Ahlborn, vodja Hyperloop Transportation Technologies. Znan je po razmišljanju izven vseh okvirjev, s čimer podjetjem pomaga poiskati ustvarjalni zalet skozi popolnoma nove pristope. Pri tem se zanaša na moč skupinskega sodelovanja, interneta in hitro napredujočih tehnologij.

Mesta prihodnosti – kako meriti mobilnost?

Seveda, razdalje, potovalni čas, družbene dejavnike in vplive na okolje lahko izrazimo s številkami. Če pa želimo mobilnost razumeti v celoti in iz tega izhajati pri snovanju rešitev za prihodnost, moramo o njej razmišljati povsem na novo. Mobilnosti namreč ne ustvarjamo, mobilnost se dogaja sama od sebe – vsak dan po vsem svetu.

 

 

“Quote”

Video title
2020-05_audi_smartCity_01-featured-1
Avtomobili v pametnih mestih

Vožnja po pametnem mestu

Naša tehnologija Traffic Light Information, ki jo preizkušamo v pametnih mestih po vsem svetu, voznika udobno popelje skozi zelene luči na semaforjih. Ja, zeleni val v resnici obstaja.

Preberite več

small text

heading

text

button
2020-01-AudiLab_newsletter_01
2020-01-AudiLab_newsletter_01

Novičnik

AudiLab Slovenija

Enkrat mesečno iz naše online revije AudiLab Slovenija pripravljamo izbor zanimivih člankov o inovacijah, e-mobilnosti, trajnostnem razvoju, doživetjih, življenjskem slogu, Audi športu in posebnih ponudbah iz našega prodajnega programa. Naročite ga v svoj e-nabiralnik.

Naročam novičnik