Varnost je spet na prvem mestu

Audi je za dirkalnike DTM razvil nov varnostni sistem HYLO. Z večjo površino nosilcev zadnjega krilca je tveganje, da se bo avtomobil med bočnim vrtenjem dvignil v zrak, manjše. Poskrbeli smo za še eno pomembno inovacijo na področju varnosti v motošportu.

14.10.2020 Avtor: Audi Team Fotografije: Arhiv Audi

HYLO: High Yaw Lift Off (vzlet med bočnim vrtenjem)

HYLO je okrajšava za High Yaw Lift Off (vzlet med bočnim vrtenjem), ki je posebnost avtomobilov DTM. Če se tak avto, ki je narejen po standardih razreda 1, pri več kot 180 km/h začne bočno obračati za več kot 135 stopinj, obstaja velika verjetnost, da bodo kolesa izgubila stik s podlago. Zaradi drugačnega kota pod katerim zrak potuje čezenj, avto izgubi aerodinamični upor, ki ga generirajo njegovo ohišje, prednji spojler, podvozje, zadnji difuzor ter zadnje krilce, obenem pa ga aerodinamične sile dvigujejo v zrak. Če so močnejše od teže dirkalnika, ta poleti.

Dvigovanje preprečuje Audijev sistem HYLO: površino nosilcev zadnjega krilca smo povečali z dodatnimi nanje pritrjenimi profili. Večja površina pomeni večji upor, ko se zrak med vrtenjem avtomobila pretaka čez njegov desen ali levi bok. Nosilci pretok prekinejo, zaustavljen zrak pa pritisne na zadnji del avtomobila in nasprotuje silam, ki ga dvigujejo. Tveganje, da bo avto med vrtenjem izgubil stik s podlago, se znatno zmanjša, ko je ta zastojni tlak večji od vzgonske sile, ki ga poskuša dvigniti.

Brez HYLO: Pot zraka je nemotena, območja nizkega zračnega pritiska so označena z modro barvo.

S HYLO: Pot zraka je ovirana, manj je območij nizkega zračnega pritiska (označena z modro barvo), pojavi se točka zastojnega tlaka.

S HYLO: Gibanje zraka med bočnim drsenjem s sistemom HYLO.

S HYLO: Gibanje zraka med normalo vožnjo naprej s sistemom HYLO.

Povoda

Za razvoj sistema HYLO smo imeli pri Audiju dva povoda: prvi je bil Augusto Farfus (BMW) na Lausitzringu leta 2016, drugi pa Gary Paffett (Mercedes) na Norisringu leta 2017. Obema je DTM dirkalnik privzdignilo med vrtenjem pri visoki hitrosti. Leta 2019 se je v Brands Hatchu zgodila podobna nesreča, ki nas je še dodatno spodbudila k razvoju varnostnega sistema HYLO.

Med kvalifikacijami v Brands Hatchu je stik s tlemi izgubil Audi RS 5 DTM Pietra Fittipaldija. Avto je zavrtelo, nato pa je vzvratno poletel čez pesek naravnost v ograjo iz pnevmatik. Fittipaldi je imel srečo, da je bila cesta mokra, zaradi česar se je avto vrtel počasneje, kot bi se sicer. Če bi bila podlaga suha, hitrost pa večja, bi njegov avto dvignilo veliko višje.

Razvoj in inženirji

Varnost DTM avtomobilo smo pri Audiju začeli raziskovati leta 2018, spomladi leta 2019 pa smo se o tem začeli pogovarjati tudi s krovno organizacijo ITR (organizator in promotor DTM dirk) in konkurenco. Zagotoviti smo hoteli, da nov varnostni sistem HYLO avtomobilom ne bi omogočal nikakršnih tehničnih prednosti ali zaostankov med ostalimi udeleženci dirk.

S pomočjo tehnologije CFD (Computational Fluid Dynamics – računalniška dinamika tekočin), ki nam je omogočala simulacijo pretoka zraka, smo se v poletnih mesecih leta 2019 lahko intenzivno posvetili razvoju sistema HYLO. Na ta način smo pod različnimi voznimi pogoji hitro preizkusili veliko število geometrijskih oblik podpornih stebričkov in tako prihranili ogromno časa in denarja. Razvoj so vodili trije inženirji: Axel Löffler, vodja razvoja vozil in aerodinamike pri Audi Sport ter njegova sodelavca Yannick Mangel in Axel Burnier

Razvoj in inženirji

HYLO smo prvič preizkusili na dirkališču Jerez decembra 2019. Pritrdili smo ga na Audija RS 5 DTM, ki smo ga oblikovali posebej za testiranje. Odkrili smo, da novi nosilci nimajo nikakršnega vpliva na potisno silo, ravnotežje in zračni upor vozila. »Sistem tudi v praksi ni imel nikakršnega vpliva na zmogljivost avtomobila,« pove vodja projekta HYLO, Axel Löffler. Junija 2020 smo v Nürburgringu s sistemom prvič preizkusili tudi konkurenčno vozilo BMW.

Audi RS 5 DTM brez sistema HYLO med ITR testiranjem v Nürburgringu

Audi RS 5 DTM s sistemom HYLO med ITR testiranjem v Nürburgringu

Preizkušanje sistema HYLO na Audiju RS 5 DTM v Vallelungi.

BMW preizkuša Audijev sistem HYLO med testom za ITR v Nürburgringu.

Varnost pomeni napredek

V duhu našega slogana »Prednost je v tehniki« smo pri Audiju v zadnjih 40 letih občutno prispevali k tehničnemu napredku motošporta. Pohvalimo se lahko z inovacijami na področjih kot so štirikolesni pogon, turbo, dizel ter hibridni in električni pogon. Velik pomen pa pri znamki štirih krogov pripisujemo tudi inovacijam, ki vplivajo na večjo varnost naših dirkalnih avtomobilov.

Pomemben mejnik za naše pobude k večji varnosti v avtomobilskih dirkah je bilo leto 2001. Po nesreči, v kateri smo med testiranjem izgubili našega tovarniškega voznika Micheleja Alboreta, smo veliko energije vložili v razvoj tipal za nadzorovanje zračnega tlaka v pnevmatikah. Ta voznike pravočasno opozorijo na nepravilnosti in tako preprečijo podobne nesreče. Obenem pa so avtomobilski inženirji iz Ingolstadta resneje začeli preučevati tudi dirkalnike tipa Le Mans (LMP), ki so se radi dvignili v zrak.

Pri Audiju smo pomembne inovacije iz Audija R8, s katerim smo petkrat osvojili pokal 24 ur Le Mansa in zmagali na 63 od 80 dirk, prenesli v tovarniške DTM avtomobile nove generacije. Audi A4 DTM je imel leta 2004 prvi sedež iz karbonskih vlaken, ki je bil v enem kosu vlit v kabino. Vozniki so poleg zaščite glave s tem pridobili tudi več udobja, saj je zračenje od zadaj precej olajšalo vožnjo v pogosto precej segreti notranjosti dirkalnika.

DTM je po svojem predniku Le Mansu podedoval tudi inovativno strešno strukturo, ki je voznikom Audija A4 DTM nudila boljšo stabilnost in večjo zaščito. Njeno prednost sta izkusila Tom Kristensen (2007) in Alexandre Prémat (2010) – v obeh silovitih trčenjih je streha ostala nepoškodovana, oba voznika pa sta jo odnesla brez večjih posledic.

Audi A4 DTM #7 (Audi Sport Team Abt), Tom Kristensen (2007)

Nesreča Toma Kristensena v Hokenheimu leta 2007

Audi A4 DTM #9 (Audi Sport Team Phoenix), Alexandre Prémat (2010)

Nesreča Alexandre Prémata na Adriji leta 2010.

Nadaljnje inovacije na področju varnosti v dirkah DTM so nam omogočili novi tehničnih predpisi iz leta 2012. Audi RS 5 DTM s turbo motorjem ima ojačano ohišje za voznika, ki je zdaj standard za vse DTM avtomobile. Pri njegovem razvoju smo se prav tako naslanjali na večletne izkušnje z dirkalniki LMP. Enako velja za blažilce trkov, ki se ob udarcih od spredaj, zadaj ali s strani deformirajo v natančno izračunano obliko, ki ublaži udarec.

Nov mejnik iskanja večje varnosti je tudi sistem HYLO, ki smo ga že vgradili na naše letošnje DTM dirkalnike. Pri Audiju smo se spet izkazali z napredkom, ki izhaja iz izkušenj v praksi in poglobljenih raziskav. S preprečevanjem vzletanja vrtečih se dirkalnikov tipa Le Mans, sedaj pa tudi DTM, smo se ukvarjali skoraj 20 let. Z vsako stopničko na sprednjem difuzorju, vsakim oglatim podvozjem, s 'plavutmi' na zadkih, odprtinah v odbijačih in sedaj še z vsakim HYLO nosilcem krilca pri Audiju skrbimo za večjo varnost motošporta.

Novičnik

AudiLab Slovenija

Enkrat mesečno iz naše online revije AudiLab Slovenija pripravljamo izbor zanimivih člankov o inovacijah, e-mobilnosti, trajnostnem razvoju, doživetjih, življenjskem slogu, Audi športu in posebnih ponudbah iz našega prodajnega programa. Naročite ga v svoj e-nabiralnik.

Naročam novičnik

Prikazana vozila lahko v posameznih detajlih odstopajo od trenutne ponudbe za slovenski trg. Na slikah so prikazani nekateri elementi dodatne opreme, ki so na voljo za doplačilo. Vse cene so neobvezujoče priporočene cene, vključno z DDV in davkom na motorna vozila. Pridržujemo si pravico do napak v vsebini in do sprememb.

Ogljikov dioksid (CO₂) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM₁₀ in PM₂,₅ ter dušikovih oksidov. Podrobne okoljske informacije o novih osebnih avtomobilih najdete na seznamu o varčni porabi goriva in emisijah CO₂.