Köbenhavn

Zakaj Audi verjame v trajnostna mesta?

Danska prestolnica ni le eno od najbolj prijetnih mest za življenje, tamkajšnje oblasti načrtujejo tudi, da do leta 2025 kot prva metropola postane ogljično nevtralna.

14.04.2020 Avtor: Daniela Schröder  Fotografije: Benne Ochs

Črno bela slika obale. Peščena plaža, v ozadju vetrnice za pridobivanje elektrike.

20 minut je mejnik. Naj gre za iskanje novega stanovanja ali vrtca; odločanje, ali sprejeti novo službo ali ne; izbiranje lokala za pijačo po koncu delovnega dne ali iskanje popolne restavracije za pozen zajtrk med koncem tedna. “20 minut,” pravi Mikael Colville-Andersen, medtem ko sestopa z belega športnega kolesa, “v Köbenhavnu je vsaka točka s kolesom dosegljiva v 20 minutah.” In v smehu doda: “No, vsaj tako se zdi.”

Medtem ko si popravlja sončna očala na vrhu glave, Colville-Andersen svoje kolo potisne v množico koles, parkiranih pred stavbo, ki še najbolj spominja na bivalni kontejner. Trangravsvej 8 na majhnem polotoku Papirøen, znotraj starega pristanišča v Köbenhavnu, je naslov, kjer je njegova pisarna. Nekdanji filmski režiser je oblečen v temno sivo majico, kavbojke in bele športne copate. Danes za filmsko režijo nima več časa, že nekaj let je namreč glavni kolesarski lobist na Danskem in nihče ne pooseblja tovrstne aktivnosti tako dobro kot on. Njegovo svetovalno podjetje je pripravilo načrte kolesarskih poti za več kot 100 mest po svetu, vključno z Dublinom in Detroitom. “A Köbenhavn daje kolesarstvu večji pomen kot katerokoli drugo mesto na svetu. V zadnjih dveh desetletjih je bila infrastruktura toliko dodelana, da je kolo postalo zanimiv in privlačen način prevoza.”

Danska prestolnica velja za mesto kolesarjev in ta naziv nosi s ponosom. Nobeno drugo mesto na svetu namreč ne spodbuja kolesarjenja kot načina transporta tako kot prav Köbenhavn; zelena mobilnost je ključna v načrtih mesta za prihodnost. Že od nekdaj se uvršča na sezname najboljših mest za življenje, zdaj pa želi postati vzor še na področju skrbi za okolje. Glede na trenutne načrte naj bi tako že do leta 2025 postalo prvo mesto na svetu z nevtralnim ogljikovim odtisom. To ne pomeni, da prebivalci ne bodo več proizvajali škodljivega ogljikovega dioksida, temveč bodo povečan delež omenjenega plina na eni lokaciji kompenzirali z nižjimi stopnjami na drugih točkah.

“Vse od 90. let so vsi aspekti urbanega urejanja Köbenhavna, od načrtovanja prometa do razvoja alternativnih virov energije, podrejeni trajnostnemu razvoju.”

V ta namen bodo pozornost usmerili na vse elemente v verigi, od prometa in stavb do energije in vode, z vsem se bo upravljalo po sistemu čisto in zeleno. Od leta 2005 so emisije ogljikovega dioksida v Köbenhavnu padle za 38 odstotkov, do leta 2025 pa jih želijo zmanjšati še za dodatnih 900 tisoč ton. Ambiciozni načrt ima podporo kar 87 odstotkov prebivalcev mesta. Vendar, kot poudarja Morten Kabell, vodja sektorja za tehnična in ekološka vprašanja v Köbenhavnu, ni vse le v izboljšanju kakovosti življenja v mestu: “V boju proti klimatskim spremembam prestolnice po vsem svetu igrajo ključno vlogo, saj te namreč proizvajajo največ toplogrednih plinov.” Posledično, dodaja, je del težave tudi Köbenhavn. Ob koncu poudari, da nameravajo s podnebnimi iniciativami igrati vodilno vlogo na tem področju in spodbuditi druga mesta, da ravnajo enako.

Le streljaj od Colville- Andersenovega načrtovalskega studia stoji edinstven most, ki se razteza prek starega pristanišča. Most Bryggebroen je bil zgrajen leta 2006, ob odprtju pa je bil prvi novi most, ki je povezal zaliv s starim mestnim jedrom po več kot 70 letih. Dizajn je moderen, preprost in uporaben – tipično danski. Posebej z mislijo na kolesarje in pešce je omenjen gradbeni projekt sprožil gibanja za razvoj kolesarjenja v mestu.

Audi avtomobil od znotraj. V ozadju na cesti kolesarji. Črno-bela slika.

Danes je ta most eden od številnih načrtovanih in zgrajenih za kolesarje in pešce v mestu. Na širšem področju mesta, ki šteje dva milijona prebivalcev, je tako posejanih že tisoč kilometrov kolesarskih poti, poleg tega pa lahko tu najdemo na stotine kilometrov kolesarskih stez, označenih na robovih cest. Poti so ločene od cest in pešpoti, označene z ustreznimi označbami in dovolj široke, da omogočajo varno prehitevanje tudi za trikolesnike. Semaforji so programirani tako, da omogočajo zeleni val kolesarjem, ki potujejo s hitrostjo 20 kilometrov na uro; LEDluči v cesti učinkujejo kot indikatorji hitrosti. A kljub temu zadnje čase prihaja do zastojev. 62 odstotkov prebivalcev mestnih središč in 41 odstotkov tistih, ki živijo v predmestju, se namreč vsak dan vozi s kolesom. Skupno tako prevozijo 1,4 milijona kilometrov na dan.

Lokalne oblasti vidijo kolesarjenje kot del identitete mesta in enega od načinov, da bo Köbenhavn do leta 2025 postal mesto brez avtomobilov. Oblast tako želi še razširiti kolesarsko infrastrukturo. Proti središču mesta hočejo speljati 28 večpasovnih kolesarskih avtocest, na katerih bi na vsakem pasu veljala drugačna omejitev hitrosti. Proti zastojem se bodo borili z digitalno tehnologijo. Naslednja generacija semaforjev bo tako vsebovala senzorje, ki bodo avtomatsko preklopili na zeleno luč, ko se jim bo približevala skupina kolesarjev.

Köbenhavn je priljubljen, število njegovih prebivalcev pa raste. Do leta 2025 naj bi se njihovo število povečalo za 14 odstotkov. Več ljudi pomeni več prometa; več koles in tudi več avtomobilov. Analitiki tako do leta 2025 pričakujejo 27-odstotno rast števila koles in 20-odstotno rast števila avtomobilov, največ v predmestjih. Da bi torej dosegli podnebne cilje, ki so si jih zastavili, bo mesto razširilo infrastrukturo, potrebno za alternativne načine prevoza, vpeljevali bodo polnilnice za električne avtomobile, polnilnice za vodik, zmanjšanje parkirnin za vozila na alternativna goriva. Oblast pa tudi sama daje dober zgled: 64 odstotkov njihovih avtomobilov namreč poganjata elektrika ali vodik, vsi novi avtobusi pa morajo biti namesto z dizelskimi opremljeni z elektromotorji.

Le nekaj minut pred deveto uro zjutraj se na medicinski fakulteti univerze v Köbenhavnu vrsta raziskovalcev in študentov vije proti vhodu v 15-nadstropno stavbo. Stolp Maersk, odprt januarja 2017, velja za najbolj napredno stavbo v sklopu kateregakoli študentskega kampusa na Danskem. Stavba je polna tehnologije za varčevanje z energijo, vključno s fasado, prekrito z bakrenimi žaluzijami, ki sledijo poti sonca in ponujajo senco – nekakšna klimatska naprava, ki ne potrebuje elektrike. Baker daje stavbi tudi poseben videz. “Vremenski vplivi sčasoma povzročijo spremembo barve,” pove Thue Borgen Haslov, arhitekt lokalnega arhitekturnega biroja C. F. Moller, ki je stolp zasnoval.

Danci so znani po preprostem, a privlačnem dizajnu, ki je hkrati uporaben. Uporabnost pri njih pomeni, da je stavba ‘zelena’. “Vsakič ko zasnujemo nov poslovni ali stanovanjski objekt, je pozornost usmerjena na energetsko učinkovitost in trajnost,” doda Haslav. “Zelene stavbe so pomembna prioriteta mesta že zadnjih nekaj let, politični premik k ogljikovi nevtralnosti pa je zdaj pozornost zasukal še v gradbeni sektor.” Tudi na tem področju je Köbenhavn primer dobre prakse. Do leta 2025 naj bi se poraba energije v javnih ustanovah, kot so šole, zmanjšala za 40 odstotkov. Stavbe, ki bodo doživele prenovo, bodo opremljene z energetsko varčnimi lučmi, novimi okni in najnovejšo izolacijo. Čeprav to pomeni le sedemodstotni padec izpustov ogljikovega dioksida, je varčevanje z energijo še vedno najboljši način zmanjševanja izpustov. Hkrati je proizvodnja energije tudi del načrta. Mesto tako namerava v prihodnjih letih postaviti 60 tisoč kvadratnih metrov sončnih celic po različnih zgradbah, kar je približno enako površini osmih nogometnih igrišč.

“Evropska okoljevarstvena organizacija ima svoje prostore v Köbenhavnu. Od leta 1994 skrbi za oskrbo zakonodajnih oblasti z informacijami o stanju in spremembah okolja v državah članicah EU.”

Stavba köbenhavnske mednarodne šole je tako dokaz, da se vlaganje v sončno energijo izplača. Stoji poleg zaliva, obkrožena je s starimi skladišči, kjer kričijo galebi in kjer visoki žerjavi natovarjajo železne zabojnike na tovorne ladje. Fasada stavbe je sestavljena iz 12 tisoč kvadratnih metrov svetlobnih panelov, ki zadovoljijo 60 odstotkov energetskih potreb stavbe. Na tej šoli, ki ima, mimogrede, svojo elektrarno, se barve panelov prelivajo iz turkizne v globoko modro, odvisno od kota pogleda in kota padca svetlobe na panel. Obilno zelenje raste na zelenici pred stavbo – še en element v strategiji za zmanjšanje toplogrednih plinov. Potem ko so sprejeli obvezno postavljanje ‘zelenih streh’ na stavbah, je po mestu zraslo že približno 20 tisoč kvadratnih metrov pozelenelih streh stavb, dodatnih 5.000 kvadratnih metrov pa naj bi jih sledilo vsako prihodnje leto.

V vseh okoljevarstvenih projektih v mestu mestne oblasti, znanost in industrija delujejo usklajeno. Tehnična univerza Danske in köbenhavnska komunalna služba tako že pripravljajta napredne tehnologije za zelene stavbe: pri raziskovanju tehnologij prihodnosti, ki bodo pomagale pri varčevanju z energijo oblasti v mestu, sodelujejo z vodilnimi gradbenimi in nepremičninskimi podjetji ter ne nazadnje tudi domačimi in mednarodnimi strokovnjaki na področju telekomunikacij.

Vzorčni primer sodelovanja je v Albertslundu, četrti na zahodu Köbenhavna. Tukajšnje zapuščeno industrijsko središče so namreč spremenili v odprto predstavitev moderne tehnologije, kjer dva ducata podjetij preučuje okrog 50 različnih sistemov za osvetlitev cest. Vse luči seveda uporabljajo LED-svetila, poleg tega pa imajo senzor, ki jih prižge le, ko zazna bližajoči se promet. Pametna osvetlitev naj bi v prihodnosti postala glavni vir za informiranje kolesarjev in voznikov v realnem času, s čimer bo poskrbela za hitrejši pretok informacij in zmanjšala zastoje. Tehnologija bo še poenostavila vzdrževanje v zimskih razmerah, omogočila pa bo celo zbiranje smeti na poziv. Köbenhavn je tako že sredi procesa opremljanja javne razsvetljave z LED-svetili, zaradi česar se bodo emisije ogljikovega dioksida zmanjšale za 40 odstotkov.

small text

heading

text

button
Erik Christiansen

Köbenhavn je pred drugimi mesti, ko gre za vprašanje povezanosti okolja in proizvodnje energije. Kam segajo začetki, se najlepše vidi na köbenhavnski mestni plaži Amager, znanem območju za rekreacijo, ki je od središča mesta oddaljen približno 20 minut vožnje s kolesom. Ta umetni otok je še zlasti priljubljen med tekači in rolkarji, v morju so redni obiskovalci plavalci, deskarji in kajakaši, družine pa si rade pripravljajo piknike na bližnjih sipinah.

Amager stojii v ožini Oresund med Dansko in Švedsko in ni daleč od veličastnega, osem kilometrov dolgega visečega mostu Oresundsbroen, ki povezuje obe državi. V neposredni bližini je v vodi še ena atrakcija, ki ni v ponos le prebivalcem Köbenhavna, temveč vsem Dancem: Middelgrunden. 20 vetrnih turbin, ki se vrtijo ob obali, predstavlja prvo komercialno vetrno elektrarno na morju na svetu in stoji le 3,5 kilometra od obale. Ko so ob vrtoglavem dvigu cen nafte v 70. Letih prejšnjega stoletja industrijske velesile začele iskati alternativne vire energije, se je Danska vlada namesto za jedrsko odločila za obnovljiv vir energije, kakršna je vetrna.

Kar je dobro za okolje, je dobro za ekonomijo.

small text

heading

text

button

The journey is the reward

The company has already conducted a flight in public, at Drone Week in Amsterdam last year – but using a 1:4 scale model. The flight module accurately placed a passenger capsule on the ground module, which then drove from the test grounds autonomously. This proved the effectiveness of the Airbus coupling system and its locking and latching functionality. The air module currently rests on legs to make docking easier, but it’s envisaged that such legs would not be required by the time the concept reaches production.

To make the project with full-sized versions viable, more powerful batteries than those that exist today would be required, and Airbus is currently working on developing such technology. Noise is another issue, and reduction of the high-pitched whirring familiar to anyone who has witnessed even a small drone in flight is being sought. Italdesign is working with Audi to develop battery and electric-motor technology for the ground module – an area in which Audi’s engineers have already proven highly competent, as the recent launch of the e-tron SUV testifies. Therefor an Audi engineer is also based with the Italdesign team in Italy.

1920x2500-mobil-e-mobility-blue-sky-thinking-036

The journey is the reward

The company has already conducted a flight in public, at Drone Week in Amsterdam last year – but using a 1:4 scale model. The flight module accurately placed a passenger capsule on the ground module, which then drove from the test grounds autonomously. This proved the effectiveness of the Airbus coupling system and its locking and latching functionality. The air module currently rests on legs to make docking easier, but it’s envisaged that such legs would not be required by the time the concept reaches production.

To make the project with full-sized versions viable, more powerful batteries than those that exist today would be required, and Airbus is currently working on developing such technology. Noise is another issue, and reduction of the high-pitched whirring familiar to anyone who has witnessed even a small drone in flight is being sought. Italdesign is working with Audi to develop battery and electric-motor technology for the ground module – an area in which Audi’s engineers have already proven highly competent, as the recent launch of the e-tron SUV testifies. Therefor an Audi engineer is also based with the Italdesign team in Italy.

small text

heading

text

button

“Prebivalci mesta želijo še več vetrne energije: 85 odstotkov jih je podprlo predlog za postavitev dodatnih turbin ob obali.”

Že takrat so bili Danci ekološko ozaveščeni. “Do sredine 90. let je skupina inženirjev iz Köbenhavna dobila noro zamisel, da bi vetrnice prilagodili in jih postavili v morju,” pravi menedžer projekta Middelgrunden, Erik Christiansen. “Pravzaprav zamisel sploh ni bila tako nora, saj prestolnica nima prostora, ki bi ga lahko namenila proizvodnji zelene energije, imamo pa morje tik pred pragom, zato smo ga izkoristili. Middelgunden tako ni postal le simbol narodne usmeritve k zeleni energiji, ampak tudi model partnerstva med ponudniki energije in prebivalci,” pravi Christiansen.

Priobalna električna ‘farma’ je organizirana kot skupnostna kooperativa, tradicionalen danski ekonomski model, ki ga še danes lahko najdemo v vseh sektorjih gospodarstva. 10 turbin ima v lasti dansko energetsko podjetje Dong, preostalih 10 pa skupnost 8.600 investitorjev in delničarjev projekta Middelgrunden. Celotna farma zadostuje za štiri odstotke potreb po elektriki v mestu, številka pa naj bi se počasi dvignila.

Proizvodnji električne in toplotne energije sta še vedno glavna vira ogljikovega dioksida v Köbenhavnu, kar pa pomeni, da so na tem področju mogoči tudi največji prihranki. 80 odstotkov teh naj bi dosegli s širitvijo uporabe novih virov energije, kot sta sončna in vetrna energija, predvsem pa z nadomeščanjem premoga z biomaso. Dve elektrarni naj bi tako v prihodnosti delovali izključno na lesne pelete.

Nova sežigalnica odpadkov, ki deluje po načelu odpadki za energijo, že proizvaja toploto za več tisoč gospodinjstev v mestu. Stavba se na videz zgleduje po futurističnih arabskih hotelih. In kot vsaka praktična rešitev v Köbenhavnu, tudi omenjeni obrat ni le videti dobro, temveč ponuja tudi zabavo: arhitekti so na nagnjeno streho umestili smučišče. Köbenhavn je skupno porabil 1,7 milijarde evrov za prevetritev energetskega sektorja, medtem ko celoten svetovni vložek za izboljšanje klimatskih razmer znaša 27 milijard evrov.

Vodja mestnega sektorja za področje tehnologije in okolja, Kabell, meni, da se bo naložba povrnila. Izvoz zelenih tehnologij se po podatkih Kabella na letni ravni vsako leto poveča za 12 odstotkov, najpomembnejše pa je ustvarjanje delovnih mest. Na področjih gradbeništva, energetike in transporta naj bi klimatski načrt ustvaril več kot 30 tisoč delovnih mest. Kabellovo bistvo je: “Stvari, ki so smiselne z okoljevarstvenega vidika, so hkrati dobre tudi za gospodarstvo.”

Pozitiven primer, kako se to obrestuje, je projekt Middelground. Pionirska vetrna farma je Dansko uvrstila na svetovni vrh držav na področju vetrnih elektrarn na morju. Kar zadeva potrošnjo in tehnologijo, so novorazvite turbine postale sinonim za vse vetrne turbine na morju, s čimer so si danski proizvajalci ustvarili ugled po vsem svetu. Podjetja v Köbenhavnu so se specializirala za vzdrževanje omenjenih elektrarn in trenutno načrtujejo njihovo obnovitev. Tako bodo dve desetletji po postavitvi odstranili stare vetrnice in namestili nove. “Naložbe v zeleno energijo niso dobre le za okolje in kakovost življenja v mestu, ampak tudi za ekonomijo in konkurenčnost,” pravi Christiansen.

In življenje v mestu, ki sledi ekološkim idealom, je prijetno. Čist zrak in veliko zelenih površin sta ključna dejavnika za zdravje, združena z atraktivno oblikovanimi javnimi površinami pa le še povečata privlačnost mesta. Orestad, najnovejša mestna četrt na otoku Amager je odličen primer. Prvi načrti so začeli nastajati pred 25 leti, njihov cilj pa je bil postaviti četrt, ki bi bila zgled za prihodnost. V Orestadu prevladujejo zgradbe, izdelane iz lesa in stekla, hiše pa so obdane z manjšimi vrtovi in obsežnimi zelenimi površinami ter drevjem. “Živim v velikem mestu, a zdi se, kot da sem na podeželju,” pravi Nina Truelsen, ki se je z družino iz mestnega središča v Orestad preselila pred tremi leti. Četrt sicer ne leži tik ob morju, a je voda vseprisotna. Deset kilometrov umetnih kanalov teče skozi Orestad. “Voda je hladna in čista vse leto,” še pove Truelsenova. Odlična kakovost vode je rezultat odločitve lokalnih oblasti, ki so namestile posebne filtre, s katerimi filtrirajo deževnico s cest, preden se ta steče v kanale.

Čista voda na domačem pragu je le še en dokaz, kako je mesto na poti k zeleni prihodnosti osredotočeno na podrobnosti. Ali, kot je dejal Kabell: “Imeti moraš pogum in uresničiti neobičajne rešitve, ki dajejo mestu podobo, posameznim četrtim pa pečat in identiteto. Težko bo doseči cilj – vzpostaviti ogljikovo nevtralnost. Še veliko ovir in izzivov bo namreč treba premagati. Ampak uspelo nam bo.” Kakorkoli že, ogljični dioksid je le prvi korak. Načrti za prihodnost do leta 2050 vključujejo popolno opustitev uporabe premoga, nafte in plina.

Alternativni pogonski sistemi

Cilj Audija je ogljično nevtralna mobilnost, projekt, ki se s tem ukvarja, pa se imenuje Audi tron. Ob električni mobilnosti (Audi e-tron) se inženirji v Inglostadtu osredotočajo tudi na koncept Audi g-tron (zemeljski plin, biometan in Audi e-plin) in, gledano srednjeročno, na tehnologijo gorivnih celic, ki jo bo Audi poimenoval h-tron.

Ogljični odtis

Ogljični odtis prikazuje količino izpustov ogljikovega dioksida, ki ga oseba ali izdelek izloči v danem časovnem obdobju, na primer skozi življenjski cikel. V primeru izdelkov se ta izračuna na podlagi podatkov o tem, koliko plina je nastalo ob proizvodnji izdelka, koliko ga je izdelek izločil skozi življenjsko dobo in koliko plina je bilo izločenega ob njegovem uničenju.

Združenje ogljično nevtralnih mest

Združenje ogljično nevtralnih mest (CNCA) je združenje, ki trenutno šteje 20 mest in stremi k vsaj 80-odstotnemu zmanjšanju toplogrednih plinov do leta 2050. Med drugim so člani združenja mesta Köbenhavn, London, Stockholm, Oslo, Berlin, Washington in Sydney. Cilj združenja je razvoj skupnega pristopa k reševanju problema in hkrati političen vpliv.

1920x2500-mobil-e-mobility-blue-sky-thinking-036

The journey is the reward

The company has already conducted a flight in public, at Drone Week in Amsterdam last year – but using a 1:4 scale model. The flight module accurately placed a passenger capsule on the ground module, which then drove from the test grounds autonomously. This proved the effectiveness of the Airbus coupling system and its locking and latching functionality. The air module currently rests on legs to make docking easier, but it’s envisaged that such legs would not be required by the time the concept reaches production.

To make the project with full-sized versions viable, more powerful batteries than those that exist today would be required, and Airbus is currently working on developing such technology. Noise is another issue, and reduction of the high-pitched whirring familiar to anyone who has witnessed even a small drone in flight is being sought. Italdesign is working with Audi to develop battery and electric-motor technology for the ground module – an area in which Audi’s engineers have already proven highly competent, as the recent launch of the e-tron SUV testifies. Therefor an Audi engineer is also based with the Italdesign team in Italy.

1920x2500-mobil-e-mobility-blue-sky-thinking-036

The journey is the reward

The company has already conducted a flight in public, at Drone Week in Amsterdam last year – but using a 1:4 scale model. The flight module accurately placed a passenger capsule on the ground module, which then drove from the test grounds autonomously. This proved the effectiveness of the Airbus coupling system and its locking and latching functionality. The air module currently rests on legs to make docking easier, but it’s envisaged that such legs would not be required by the time the concept reaches production.

To make the project with full-sized versions viable, more powerful batteries than those that exist today would be required, and Airbus is currently working on developing such technology. Noise is another issue, and reduction of the high-pitched whirring familiar to anyone who has witnessed even a small drone in flight is being sought. Italdesign is working with Audi to develop battery and electric-motor technology for the ground module – an area in which Audi’s engineers have already proven highly competent, as the recent launch of the e-tron SUV testifies. Therefor an Audi engineer is also based with the Italdesign team in Italy.

1920x2500-mobil-e-mobility-blue-sky-thinking-036

The journey is the reward

The company has already conducted a flight in public, at Drone Week in Amsterdam last year – but using a 1:4 scale model. The flight module accurately placed a passenger capsule on the ground module, which then drove from the test grounds autonomously. This proved the effectiveness of the Airbus coupling system and its locking and latching functionality. The air module currently rests on legs to make docking easier, but it’s envisaged that such legs would not be required by the time the concept reaches production.

To make the project with full-sized versions viable, more powerful batteries than those that exist today would be required, and Airbus is currently working on developing such technology. Noise is another issue, and reduction of the high-pitched whirring familiar to anyone who has witnessed even a small drone in flight is being sought. Italdesign is working with Audi to develop battery and electric-motor technology for the ground module – an area in which Audi’s engineers have already proven highly competent, as the recent launch of the e-tron SUV testifies. Therefor an Audi engineer is also based with the Italdesign team in Italy.

Tovarna Audi v Bruslju.

Ogljično nevtralna Audi tovarna

V naši 5.400 kvadratnih metrov veliki tovarni v Bruslju proizvajamo prvi povsem električni Audi e-tron. Tovarna je uradno ogljično nevtralna od leta 2018, že leta 2013 pa je dobila največji fotovoltaični sistem za proizvodnjo elektrike v tem delu Evrope.

button
Sodobne zgradbe ne robu reke. Črno-bela fotografija.
Črno-bela fotografija ulične svetilke v zraku na žici.

small text

heading

text

button
2020-01-AudiLab_newsletter_01
2020-01-AudiLab_newsletter_01

Novičnik

AudiLab Slovenija

Enkrat mesečno iz naše online revije AudiLab Slovenija pripravljamo izbor zanimivih člankov o inovacijah, e-mobilnosti, trajnostnem razvoju, doživetjih, življenjskem slogu, Audi športu in posebnih ponudbah iz našega prodajnega programa. Naročite ga v svoj e-nabiralnik.

Naročam novičnik