20 minut je mejnik. Naj gre za iskanje novega stanovanja ali vrtca; odločanje, ali sprejeti novo službo ali ne; izbiranje lokala za pijačo po koncu delovnega dne ali iskanje popolne restavracije za pozen zajtrk med koncem tedna. “20 minut,” pravi Mikael Colville-Andersen, medtem ko sestopa z belega športnega kolesa, “v Köbenhavnu je vsaka točka s kolesom dosegljiva v 20 minutah.” In v smehu doda: “No, vsaj tako se zdi.”
Medtem ko si popravlja sončna očala na vrhu glave, Colville-Andersen svoje kolo potisne v množico koles, parkiranih pred stavbo, ki še najbolj spominja na bivalni kontejner. Trangravsvej 8 na majhnem polotoku Papirøen, znotraj starega pristanišča v Köbenhavnu, je naslov, kjer je njegova pisarna. Nekdanji filmski režiser je oblečen v temno sivo majico, kavbojke in bele športne copate. Danes za filmsko režijo nima več časa, že nekaj let je namreč glavni kolesarski lobist na Danskem in nihče ne pooseblja tovrstne aktivnosti tako dobro kot on. Njegovo svetovalno podjetje je pripravilo načrte kolesarskih poti za več kot 100 mest po svetu, vključno z Dublinom in Detroitom. “A Köbenhavn daje kolesarstvu večji pomen kot katerokoli drugo mesto na svetu. V zadnjih dveh desetletjih je bila infrastruktura toliko dodelana, da je kolo postalo zanimiv in privlačen način prevoza.”
Danska prestolnica velja za mesto kolesarjev in ta naziv nosi s ponosom. Nobeno drugo mesto na svetu namreč ne spodbuja kolesarjenja kot načina transporta tako kot prav Köbenhavn; zelena mobilnost je ključna v načrtih mesta za prihodnost. Že od nekdaj se uvršča na sezname najboljših mest za življenje, zdaj pa želi postati vzor še na področju skrbi za okolje. Glede na trenutne načrte naj bi tako že do leta 2025 postalo prvo mesto na svetu z nevtralnim ogljikovim odtisom. To ne pomeni, da prebivalci ne bodo več proizvajali škodljivega ogljikovega dioksida, temveč bodo povečan delež omenjenega plina na eni lokaciji kompenzirali z nižjimi stopnjami na drugih točkah.
Danes je ta most eden od številnih načrtovanih in zgrajenih za kolesarje in pešce v mestu. Na širšem področju mesta, ki šteje dva milijona prebivalcev, je tako posejanih že tisoč kilometrov kolesarskih poti, poleg tega pa lahko tu najdemo na stotine kilometrov kolesarskih stez, označenih na robovih cest. Poti so ločene od cest in pešpoti, označene z ustreznimi označbami in dovolj široke, da omogočajo varno prehitevanje tudi za trikolesnike. Semaforji so programirani tako, da omogočajo zeleni val kolesarjem, ki potujejo s hitrostjo 20 kilometrov na uro; LEDluči v cesti učinkujejo kot indikatorji hitrosti. A kljub temu zadnje čase prihaja do zastojev. 62 odstotkov prebivalcev mestnih središč in 41 odstotkov tistih, ki živijo v predmestju, se namreč vsak dan vozi s kolesom. Skupno tako prevozijo 1,4 milijona kilometrov na dan.
Lokalne oblasti vidijo kolesarjenje kot del identitete mesta in enega od načinov, da bo Köbenhavn do leta 2025 postal mesto brez avtomobilov. Oblast tako želi še razširiti kolesarsko infrastrukturo. Proti središču mesta hočejo speljati 28 večpasovnih kolesarskih avtocest, na katerih bi na vsakem pasu veljala drugačna omejitev hitrosti. Proti zastojem se bodo borili z digitalno tehnologijo. Naslednja generacija semaforjev bo tako vsebovala senzorje, ki bodo avtomatsko preklopili na zeleno luč, ko se jim bo približevala skupina kolesarjev.
Köbenhavn je priljubljen, število njegovih prebivalcev pa raste. Do leta 2025 naj bi se njihovo število povečalo za 14 odstotkov. Več ljudi pomeni več prometa; več koles in tudi več avtomobilov. Analitiki tako do leta 2025 pričakujejo 27-odstotno rast števila koles in 20-odstotno rast števila avtomobilov, največ v predmestjih. Da bi torej dosegli podnebne cilje, ki so si jih zastavili, bo mesto razširilo infrastrukturo, potrebno za alternativne načine prevoza, vpeljevali bodo polnilnice za električne avtomobile, polnilnice za vodik, zmanjšanje parkirnin za vozila na alternativna goriva. Oblast pa tudi sama daje dober zgled: 64 odstotkov njihovih avtomobilov namreč poganjata elektrika ali vodik, vsi novi avtobusi pa morajo biti namesto z dizelskimi opremljeni z elektromotorji.
Le nekaj minut pred deveto uro zjutraj se na medicinski fakulteti univerze v Köbenhavnu vrsta raziskovalcev in študentov vije proti vhodu v 15-nadstropno stavbo. Stolp Maersk, odprt januarja 2017, velja za najbolj napredno stavbo v sklopu kateregakoli študentskega kampusa na Danskem. Stavba je polna tehnologije za varčevanje z energijo, vključno s fasado, prekrito z bakrenimi žaluzijami, ki sledijo poti sonca in ponujajo senco – nekakšna klimatska naprava, ki ne potrebuje elektrike. Baker daje stavbi tudi poseben videz. “Vremenski vplivi sčasoma povzročijo spremembo barve,” pove Thue Borgen Haslov, arhitekt lokalnega arhitekturnega biroja C. F. Moller, ki je stolp zasnoval.
Danci so znani po preprostem, a privlačnem dizajnu, ki je hkrati uporaben. Uporabnost pri njih pomeni, da je stavba ‘zelena’. “Vsakič ko zasnujemo nov poslovni ali stanovanjski objekt, je pozornost usmerjena na energetsko učinkovitost in trajnost,” doda Haslav. “Zelene stavbe so pomembna prioriteta mesta že zadnjih nekaj let, politični premik k ogljikovi nevtralnosti pa je zdaj pozornost zasukal še v gradbeni sektor.” Tudi na tem področju je Köbenhavn primer dobre prakse. Do leta 2025 naj bi se poraba energije v javnih ustanovah, kot so šole, zmanjšala za 40 odstotkov. Stavbe, ki bodo doživele prenovo, bodo opremljene z energetsko varčnimi lučmi, novimi okni in najnovejšo izolacijo. Čeprav to pomeni le sedemodstotni padec izpustov ogljikovega dioksida, je varčevanje z energijo še vedno najboljši način zmanjševanja izpustov. Hkrati je proizvodnja energije tudi del načrta. Mesto tako namerava v prihodnjih letih postaviti 60 tisoč kvadratnih metrov sončnih celic po različnih zgradbah, kar je približno enako površini osmih nogometnih igrišč.
Köbenhavn je pred drugimi mesti, ko gre za vprašanje povezanosti okolja in proizvodnje energije. Kam segajo začetki, se najlepše vidi na köbenhavnski mestni plaži Amager, znanem območju za rekreacijo, ki je od središča mesta oddaljen približno 20 minut vožnje s kolesom. Ta umetni otok je še zlasti priljubljen med tekači in rolkarji, v morju so redni obiskovalci plavalci, deskarji in kajakaši, družine pa si rade pripravljajo piknike na bližnjih sipinah.
Amager stojii v ožini Oresund med Dansko in Švedsko in ni daleč od veličastnega, osem kilometrov dolgega visečega mostu Oresundsbroen, ki povezuje obe državi. V neposredni bližini je v vodi še ena atrakcija, ki ni v ponos le prebivalcem Köbenhavna, temveč vsem Dancem: Middelgrunden. 20 vetrnih turbin, ki se vrtijo ob obali, predstavlja prvo komercialno vetrno elektrarno na morju na svetu in stoji le 3,5 kilometra od obale. Ko so ob vrtoglavem dvigu cen nafte v 70. Letih prejšnjega stoletja industrijske velesile začele iskati alternativne vire energije, se je Danska vlada namesto za jedrsko odločila za obnovljiv vir energije, kakršna je vetrna.
