Kje pa je več adrenalina na avtomobilističnih dirkah, za volanom ali za zaslonom?
Smešna stvar, ki sem se jo naučil – morda mi je pri tem pomagala dirka v Le Mansu – je to, da kadar ne voziš, ne moreš ničesar nadzorovati. Na točki, ko se tekma začne, moraš biti samo potrpežljiv in se umiriti. Z voznikoma, kot sta Lucas di Grassi in René Rast, niti nimam nobenega razloga za živčnost. Oba zelo dobro vesta, kaj morata narediti. Sta zelo profesionalna, zelo hitra in tudi zelo zavezana delu. To zmanjša stres in nervozo na sami tekmi. Če pa govoriva o vznemirjenju, temu občutku v trebuhu, to še vedno občutim pred vsako tekmo, vsakič, ko stojim pod žarometi na štartni črti. To je fizični občutek velike želje, da zmagamo kot ekipa in to ne glede na to ali vozim jaz ali ne.
Audi je bil v lanski tekmovalni sezoni zelo uspešen, tudi prva zmaga v Formuli E pred sedmimi leti je pripadla Audiju. Kljub dosedanjim uspehom pa se Audi umika iz Formule E, saj se bo osredotočil na drugo kategorijo motošporta. Ali to čustveno doživljate?
Trenutno vemo, da se bomo konec te sezone kot ekipa umaknili iz Formule E. Še vedno bomo pri Audiju kot proizvajalec dobavljali pogon za dirkalnike ekipi Envision Virgin Racing, mi – to je ekipa Audi Sport – pa ne bomo več sodelovali. Premikamo se v Dakar in v Le Mans v novo kategorijo LMDh (Le Mans Daytona Hybrid). Da, seveda me prevevajo čustva, ko pomislim na tekmovalno stezo, ki jo tako dobro poznamo, na kateri smo tekmovali z drugimi ekipami in vozniki. Prvenstvo v Formuli E je bilo za nas dobro tudi z vidika, da smo pokazali tehnologijo električnega pogona, pokazali smo, kaj zmore tehnologija. Ogromno pozitivnih stvari je bilo. Je pa podobno kot takrat, ko sem zapustil tekmovalni motošport kot voznik. Eno poglavje se zapre in odpre naslednje. Seveda pa bomo vsi skupaj še naprej spremljali, kaj se dogaja v Formuli E.