Poleti ste si poškodovali ramo, bili operirani in se medtem že vrnili na sneg. Kako težko je, ko morate mirovati in biti popolnoma pasivni?
Poškodba je bila popolnoma nepričakovana, saj se ni zgodila med deskanjem na snegu. To me je zares prizadelo, predvsem ker je bila pred menoj pomembna sezona in si pravzaprav ne bi smela privoščiti premora pri treningih. V rehabilitacijo sem vložila veliko časa in energije ter bila kljub temu kar se da aktivna – počela sem vse, za kar nisem potrebovala rame. Mirovanje vsekakor ne sodi med moje vrline, vsak dan želim biti boljša. Čas sem izkoristila tudi za vizualizacijo skokov.
Video je v nemškem jeziku, brez slovenskih podnapisov.
Prosti slog deskanja na snegu se je kot športna disciplina v zadnjem desetletju razvijal z bliskovito hitrostjo, vaše tekmice pa so precej mlajše – kako vam uspe vedno znova napredovati?
Noro je, kako hitro se je naš šport spremenil. Svoje prve zmage v svetovnem pokalu sem slavila z dvema obratoma – danes so za stopničke potrebni kar štirje obrati ali tri salte. Postala sem nekako "rutinirana", prav te izkušnje pa mi pomagajo, da mladini še vedno otežujem življenje. Fizično se še vedno počutim zelo mlada. Nenehno imam nove ideje za trike, ki se jih še želim naučiti. Zame je starost zares samo številka.
Dvakrat zapored ste bili olimpijska prvakinja, letos ste ponovno poskušali poseči po olimpijskih zvezdah. Kako ste se pripravljali?
Iskreno, poškodba mi ni ravno pomagala. Poskusila sem nadoknaditi zamujeno pri treningih in se čim bolje pripraviti. Ni bilo dovolj za medaljo, vsekakor pa sem dala vse od sebe.
Prejšnje zimske olimpijske igre so se odvijale v Aziji, letošnje so bile praktično v vaši soseščini. Ali vas to še dodatno motivira?
To mi res predstavlja dodatno motivacijo. Zelo rada sem v Italiji – tam sem se razveselila svoje prve zmage v svetovnem pokalu v disciplini "big air". Letošnje olimpijske igre so bile seveda pomemben dogodek tudi za mojo družino, saj so lahko prišli v živo navijat zame. To mi daje zares dober občutek.
Ko ravno govorimo o čustvih, že več kot 5 let ste članica družine Audi, od leta 2021 vozite električni avtomobil. Kaj je tisto, kar naredi vožnjo s štirimi krogi tako dinamično in posebno?
Res je, Audi vozim več kot pet let – potujem tako rekoč v poslovnem razredu (smeh). Ampak resno: vesela sem, da sem del družine Audi. Veliko smo na poti, zato mi udobje med potovanjem pomeni zelo veliko, da pridem spočita na cilj. Sem velika oboževalka vožnje na električni pogon, še posebej z mojim modelom Audi Q6 e-tron. Tudi na dolgih poteh me ne pusti na cedilu, komajda ga moram polniti – to mi zelo olajša vsakodnevne vožnje.
