Prosti slog deskanja na snegu se je kot športna disciplina v zadnjem desetletju razvijal z bliskovito hitrostjo, vaše tekmice pa so precej mlajše – kako vam uspe vedno znova napredovati?
Noro je, kako hitro se je naš šport spremenil. Svoje prve zmage v svetovnem pokalu sem slavila z dvema obratoma – danes so za stopničke potrebni kar štirje obrati ali tri salte. Postala sem nekako "rutinirana", prav te izkušnje pa mi pomagajo, da mladini še vedno otežujem življenje. Fizično se še vedno počutim zelo mlada. Nenehno imam nove ideje za trike, ki se jih še želim naučiti. Zame je starost zares samo številka.
Dvakrat zapored ste bili olimpijska prvakinja, letos ste ponovno poskušali poseči po olimpijskih zvezdah. Kako ste se pripravljali?
Iskreno, poškodba mi ni ravno pomagala. Poskusila sem nadoknaditi zamujeno pri treningih in se čim bolje pripraviti. Ni bilo dovolj za medaljo, vsekakor pa sem dala vse od sebe.
Prejšnje zimske olimpijske igre so se odvijale v Aziji, letošnje so bile praktično v vaši soseščini. Ali vas to še dodatno motivira?
To mi res predstavlja dodatno motivacijo. Zelo rada sem v Italiji – tam sem se razveselila svoje prve zmage v svetovnem pokalu v disciplini "big air". Letošnje olimpijske igre so bile seveda pomemben dogodek tudi za mojo družino, saj so lahko prišli v živo navijat zame. To mi daje zares dober občutek.