Bodoči rekorder "Auto Union Lucca" v delavnici dirkalnega oddelka v Zwickauu.
Daimler-Benz se je znašel pod pritiskom in prestavil v višjo prestavo: Rudolf Caracciola je najprej izenačil Stuckov rekord, konec oktobra 1934 pa na cesti pri madžarskem Gyónu z avtomobilom, izdelanim posebej za poskuse podiranja rekordov, postavil več mednarodnih rekordov. Med drugim je miljo z letečim startom prevozil s povprečno hitrostjo 316,592 km/h. To je bila hitrost, ki jo je moral Auto Union preseči. Inženirje in mehanike je čakala zahtevna zima. Ker so nove rekordne poskuse načrtovali že za začetek leta 1935, so morali dirkalnik temeljito nadgraditi. Na osnovi avtomobila, s katerim so rekorde postavljali oktobra, so najprej izdelali model za vetrovnik. Preizkušali so ga v različnih izvedbah: najprej kot odprti dirkalnik, nato še z zaprto kabino za boljšo aerodinamiko. Dirkalni oddelek Auto Uniona je spoznanja iz vetrovnika letalskega raziskovalnega inštituta v Berlin-Adlershofu vključil v zasnovo poznejšega rekordnega avtomobila – po tedanji oceni revije Automobilrevue je bil to "prvi tak primer pri gradnji evropskih dirkalnikov".
Karoserijo so zbrusili in zaščitili s prozornim lakom, kolesa z naperami pa prekrili s pokrovi. Za dovod zraka do uplinjača sta skrbeli dve okrogli odprtini na zadku. Izpušne cevi so bile speljane navzgor in se na vsaki strani združile v dva izhoda. Avtomobil je že poganjal 16-valjni motor za sezono 1935, ki so mu prostornino povečali na približno pet litrov. V tej zgodnji izvedbi je razvil 343 KM (252 kW), pozneje istega leta pa je moč narasla na 375 KM (276 kW). Šasija in podvozje sta izhajala še iz dirkalnika iz leta 1934, vendar sta ga podaljšana aerodinamična silhueta z zadkom v obliki plavuti in blatniki v obliki kaplje jasno ločevala od dirkalnikov prejšnje sezone. Prav te spremembe, čeprav predvsem tehnične in funkcionalne, so ustvarile posebno estetiko hitrosti, zaradi katere je bil Rennlimousine – kakor je ta hitrostni avtomobil poimenoval tisk – nekaj posebnega.
Decembra 1934, po le nekaj tednih razvoja v delavnici dirkalnega oddelka Auto Uniona v Zwickauu, je bil avtomobil dokončan. Prve testne kilometre je opravil 17. decembra na berlinskem dirkališču Avus, konec januarja 1935 pa je padla odločitev, da bodo rekord poskusili podreti na Madžarskem, na istem odseku pri Gyónu, kjer je Caracciola leto prej z Mercedesom postavil rekord razreda na milji z letečim startom. Auto Union je uredil vse potrebno z madžarskim avtomobilskim klubom in 4. februarja 1935 je visokozmogljivi kandidat za rekord prispel v Budimpešto. Naslednji dan se je ekipa odpravila na izbrani odsek približno 40 kilometrov južno od mesta, vendar se je vreme iz minute v minuto slabšalo. Kljub temu so 5. februarja opravili dve preizkusni vožnji. Med drugo je pregorela izpušna cev, zato so morali testiranja prekiniti. Zaradi nepredvidljivega vremena so se organizatorji odločili, da bodo poskuse podiranja rekorda nadaljevali južno od Milana. A tudi tam razmere niso bile primerne; ker je cesto prekrival sneg, se je Auto Union odpravil še južneje. Ustrezen odsek so nazadnje našli na cesti med Firencami in Viareggiem, med krajema Pescia in Altopascio v bližini Lucce.
Ta odsek autostrade je bil za rekordni poskus skoraj idealen: cesta je bila široka osem metrov, podlaga je imela dober oprijem, približno pet kilometrov dolg odsek pa je bil skoraj povsem raven. Prve preizkusne vožnje so se začele 14. februarja 1935. Ekipa je preizkušala različne nastavitve avtomobila, prilagajala detajle na mreži hladilnika in pokrovih koles ter analizirala zbrane podatke. Naslednje jutro ob devetih se je Hans Stuck znova podal na odsek pri Lucci. Medtem se je že razširil glas, da se pripravlja nekaj velikega. Revija Automobilrevue je poročala, da novi enosedežni dirkalnik Auto Uniona z aerodinamično karoserijo iz lahke kovine vzbuja veliko pozornosti med številnimi uglednimi predstavniki italijanskega športnega sveta, ki so pripotovali v Lucco. Preizkusne vožnje je spremljalo več tisoč gledalcev. Prisotni so bili tudi uradni časomerilci. Neodvisni kronometristi, kot so jih imenovali tedaj, so uporabljali najsodobnejši elektronski časomerilni sistem, pri katerem so fotocelice ob prehodu vozila samodejno sprožile merjenje časa.
Stuck je opravil več poskusov, Rennlimousine pa so sproti prilagajali. Ko so zaprli sprednji del hladilnika – mrežo so prekrili in pustili le majhno odprtino – ter še dodatno izboljšali aerodinamiko, so naposled dosegli ambiciozni cilj: rekord na milji z letečim startom v mednarodnem razredu C so postavili s povprečno hitrostjo 320,267 km/h, izračunano na podlagi dveh voženj v nasprotnih smereh. Na enem od merjenih odsekov med povratno vožnjo so merilne naprave v poskusu "Run 3 Stuck II" zabeležile čas le 11,01 sekunde, kar je pomenilo vrtoglavih 326,975 km/h – in avtomobilu prineslo naziv "najhitrejšega cestnega dirkalnika na svetu".
Spektakularni prikaz hitrosti, ki sta ga pri Lucci uprizorila izjemni avtomobil in njegov neustrašni voznik Hans Stuck, je moral seveda nemudoma zaokrožiti po svetu, da bi Auto Union v silovitem boju za prestiž postavil še korak pred tekmeca iz Stuttgarta. Skoraj hkrati z rekordom v Lucci so na mednarodnem avtomobilskem salonu v Berlinu, ki je potekal od 14. do 24. februarja, predstavili skoraj enako različico rekordnega avtomobila. Od modela iz Lucce se je razlikoval predvsem po večji mreži hladilnika. Ker rekord na milji še ni bil uradno potrjen, je Auto Union na promocijskem plakatu uporabil podatek o najvišji izmerjeni hitrosti 326,975 km/h in avtomobil iz Lucce predstavil kot "najhitrejši cestni dirkalnik na svetu".
Ker je bilo treba uspeh v motošportu vedno znova potrjevati, je dirkalni oddelek v Zwickauu nemudoma analiziral podatke, zbrane v Lucci, ter nadaljeval razvoj in optimizacijo avtomobila. Le nekaj mesecev po rekordnem dosežku v Italiji se je prilagojeni avtomobil iz Lucce znova pojavil v javnosti, tokrat skupaj s svojim berlinskim dvojnikom. V Berlinu je 26. maja 1935 potekala peta mednarodna dirka Avus. Ker dirka ni bila vezana na pravila formule, so lahko na njej nastopili tudi težji avtomobili.
Auto Union je poleg dveh dirkalnikov za veliko nagrado prijavil še dve vozili Rennlimousine. Njuna dokumentirana startna masa je skupaj z voznikom znašala 1.030 kilogramov. Dirkalnika za veliko nagrado sta vozila Hans Stuck in Italijan Achille Varzi. Za volanom nekdanjega avtomobila iz Lucce s startno številko 3 je sedel princ Hermann zu Leiningen, član ekipe Auto Union od začetka leta 1934. Drugo vozilo Rennlimousine, s startno številko 4, je vozil Bernd Rosemeyer, mladi dirkač, ki se je ekipi pridružil pred sezono 1935. To je bil avtomobil, ki je bil razstavljen na avtomobilskem salonu v Berlinu, za nastop na stezi Avus pa so mu namestili večjo mrežo hladilnika.
Rosemeyer je že na treningu dosegel impresivnih 290 km/h in si s tem za prvo predvožnjo zagotovil mesto v prvi startni vrsti ob Stucku. Pri pospeševanju iz severnega zavoja mu je počila zadnja desna pnevmatika. Rosemeyer je avtomobil obvladal in se počasi umaknil ob rob steze, njegova prva krožna dirka za Auto Union pa se je tako končala predčasno. V drugi predvožnji je princ zu Leiningen s svojo Rennlimousine, tehnično izpopolnjenim rekordnim avtomobilom iz Lucce, startal iz druge vrste. Ob njem je bil Mercedesov dirkač Rudolf Caracciola s startno številko 5, iz prve vrste pa sta startala Achille Varzi s številko 2 in Manfred von Brauchitsch s številko 6. Sprva so se za vodstvo borili oba dirkalnika Auto Union in Caracciola, na koncu pa je moral Auto Union zmago prepustiti tekmecu iz Stuttgarta. Rennlimousine Hermanna zu Leiningena ni zdržal obremenitev, zaradi poškodbe hladilnega sistema je moral tudi on odstopiti.
V tridesetih letih prejšnjega stoletja se je svet motošporta izjemno hitro spreminjal, uspehi, padci in dramatični preobrati so si sledili drug za drugim. Avtomobil iz Lucce je sredi februarja 1935 v Italiji postavil hitrostni rekord, konec maja pa nobena od obeh izvedb Rennlimousine ni končala dirke Avus v Berlinu. Kljub temu so tako Auto Union Lucca kot njegovi različici za Avus dirkalni ekipi Auto Uniona prinesli dragocena spoznanja in zasedli pomembno mesto v zgodovini znamke štirih krogov v motošportu tridesetih let.
Kot pojasnjuje Stefan Trauf, vodja oddelka Audi Tradition: "V Audijevi zgodovinski zbirki doslej ni bilo nobenega dirkalnika Auto Union ali rekordnega avtomobila iz zgodnjega obdobja dirk za veliko nagrado. Z avtomobilom Auto Union Lucca zbirko dopolnjujemo z izjemno markantnim predstavnikom družine srebrnih puščic. Rekordni dirkalnik iz Lucce predstavlja bistvo inženirstva: postavljanje meril, utiranje novih poti in vztrajno premikanje meja mogočega. Je dokaz tehnične inovativnosti štirih krogov in hkrati priča o tem, da je Audi že v tridesetih letih uresničeval svoje vodilo 'Prednost je v tehniki'. Zame je Auto Union Lucca inženirska mojstrovina, ustvarjena za velike hitrosti in vrhunske zmogljivosti, obenem pa tudi zelo lep avtomobil – ta kombinacija je po mojem mnenju edinstvena."
Timo Witt je razkril tudi nekaj zanimivih podrobnosti iz zakulisja izdelave avtomobila: "Seveda smo želeli ostati čim bliže izvirniku, vendar sta bili pomembni tudi vzdržljivost vozila in čim bolj učinkovita izvedba projekta." Kot primer je navedel dve rešitvi. Audi Tradition je v Lucco vgradil 16-valjni motor iz dirkalnika Auto Union Type C. Njegov šestlitrski motor je navzven enak petlitrskemu, zato je motorje v družini srebrnih puščic mogoče zamenjevati. Auto Union Lucca je dobil tudi nekatere prilagoditve, ki so jih maja 1935 uvedli za dirko na berlinski stezi Avus, med drugim prezračevalni sistem. "Za te spremembe smo se odločili zato, ker bi bil sicer avtomobil na demonstracijskih vožnjah izpostavljen prevelikim toplotnim obremenitvam," je pojasnil Witt. Z manjšimi posegi na hladilniku ali karoseriji je mogoče Auto Union Lucco spremeniti v izvedbo za Avus.
Naj bo v izvedbi Lucca ali Avus, Auto Union Lucca kot redko kateri dirkalnik Auto Union oziroma rekordni avtomobil združuje vrhunsko zmogljivost z elegantnimi linijami in izrazitim čustvenim nabojem. Prvi javni nastop Rennlimousine po predstavitvi v italijanski Lucci bo na Festivalu hitrosti v Goodwoodu, ki bo potekal od 9. do 12. julija. Goodwood, prihaja lepota hitrosti!
