Zagotavljanje trajnosti kot celovit način življenja – to je glavni cilj danske prestolnice, pa tudi osebno poslanstvo priznanega danskega arhitekta Bjarka Ingelsa. Prav on je tisti, ki je s svojo filozofijo »hedonistične trajnosti« ponovno obudil predelovalnico odpadkov Amager Bakke v københavnski soseski Christianshavn. Hibridni obrat iz odpadkov ustvari dovolj energije za ogrevanje 60.000 gospodinjstev in z elektriko oskrbi več kot 30.000 hiš. Poleg tega Amager Bakke s projektom »Copenhill« navdušuje prebivalce danske prestolnice kot mestno rekreacijsko središče s sprehajalnimi potmi in 500 metrov dolgim umetnim smučiščem, ki se vzpenja visoko nad ožino Öresund.
Oblikovanje urbanega prostora gre z roko v roki s hedonističnim pristopom, ki pravi, da okoljska ozaveščenost ne pomeni odpovedovanja. Trajnostno načrtovanje mest ni neko nujno zlo, temveč priložnost za izboljšanje kakovosti življenja meščanov. Hibridni projekt Copenhill je zgolj en primer, ki kaže, kako lahko z večnamensko infrastrukturo odpiramo nove možnosti in udejanjamo načela trajnosti. Kako bo izgledalo mestno življenje v gosto naseljenih območjih? Kakšne sanje, želje in obveznosti bodo imeli ljudje v prihodnosti? Ingelsov pristop odstopa od že uveljavljenih razvojnih ukrepov. Hedonistična trajnost bi morala biti zabavna, na vprašanje, kako narediti življenje v velikih mestih privlačno ter hkrati odgovorno, bi morala odgovoriti z nagajivim pomežikom.
V elektrarno Amager Bakke vsak dan pripeljejo do 300 tovornjakov smeti. Na letni ravni to pomeni okrog 400.000 ton odpadkov iz približno 600.000 gospodinjstev in skoraj 70.000 podjetij. Dve sežigalnici iz ene tone odpadkov ustvarita 2,7 MWh toplote in 0,8 MWh električne energije. V času največje obremenitve sežgejo do sedemdeset ton odpadkov na uro, kar ustreza teži približno šestih avtobusov.
Da bi meščanom to količino bolj nazorno prikazali, Danci pripravljajo še en projekt: za vsako tono ogljikovega dioksida, ki ga elektrarna izpusti v ozračje, se bo iz njenega dimnika pokadil velikanski obroč dima, ki bo meščane opozarjal na njihovo porabo in na nujnost trajnostnega delovanja.
Københavnski mestni svet svoj načrt za podnebno nevtralnost do leta 2025 jemlje resno. Stroški ogrevanja in elektrike naj bi se v nestanovanjskih stavbah zmanjšali za dvajset, v zasebnih domovih pa za deset odstotkov. To bodo dosegli s še večjim poudarkom na vetrni, geotermalni in sončni energiji. Mestna uprava z lastnim sledenjem zahtevam načrta daje dober zgled. Vozila v mestu bodo v prihodnosti poganjali le še elektrika, vodik ali biogoriva. Københavnčani spremembe podpirajo: že danes je v danski prestolnici več koles kot avtomobilov. Približno polovica meščanov se v službo vsak dan odpravi s kolesom, do leta 2025 pa naj bi bilo kar 75 odstotkov vseh poti opravljenih s kolesom ali javnim prevozom.
Pomnožite trajnostno delovanje z užitkom in dobili boste formulo za boljšo kakovost življenja. V Københavnu, kot kaže, deluje. Morda pripomore tudi k dejstvu, da se Danska redno uvršča med prvo trojico najsrečnejših držav na svetu. Sprehod ali smučanje po gori smeti, ki odpadke spreminja v energijo, vsekakor ne osrečuje le lokalnih prebivalcev, temveč tudi okolje.
