København

Copenhill: trajnost kot način življenja

København si želi do leta 2025 postati ogljično nevtralno mesto. Gre za ambiciozen cilj, ki ga danska prestolnica kot ena vodilnih na področju trajnostnega razvoja mest odločno zasleduje. Københavnska pot do podnebne nevtralnosti se nadaljuje z obratom, ki iz odpadkov proizvaja energijo in je hkrati tudi mestno rekreacijsko središče.

31.01.2020 Avtor: Michael Lehmann  Fotografije: The Destillery

Smučar med skokom na zeleni umetni progi pred veliko fasado z Audi znakom

Smučanje po strehi predelovalnice smeti

Zagotavljanje trajnosti kot celovit način življenja – to je glavni cilj danske prestolnice, pa tudi osebno poslanstvo priznanega danskega arhitekta Bjarka Ingelsa. Prav on je tisti, ki je s svojo filozofijo »hedonistične trajnosti« ponovno obudil predelovalnico odpadkov Amager Bakke v københavnski soseski Christianshavn. Hibridni obrat iz odpadkov ustvari dovolj energije za ogrevanje 60.000 gospodinjstev in z elektriko oskrbi več kot 30.000 hiš. Poleg tega Amager Bakke s projektom »Copenhill« navdušuje prebivalce danske prestolnice kot mestno rekreacijsko središče s sprehajalnimi potmi in 500 metrov dolgim umetnim smučiščem, ki se vzpenja visoko nad ožino Öresund.

“Arhitektura je znanost in umetnost ustvarjanja pogojev za življenje, ki ga želimo živeti.”

Bjarke Ingels, arhitekt

Oblikovanje identitete na Copenhillu

Københavnčani lahko zdaj smučajo na strehi elektrarne in se tako izognejo izletu ali dvema v švedsko, norveško ali alpsko gorovje, hkrati pa zmanjšajo svoj osebni ogljični odtis. V videu zvezdniški arhitekt Bjarke Ingels skupaj s švedskim smučarjem Jesperjem Tjäderjem pojasni, kako se da v vse bolj urbaniziranem svetu na igriv način združiti principe ekologije, ekonomije in družbene odgovornosti.

Futuristična tovarna za predelavo odpadkov z več dimniki

Video title

“Arhitektura je znanost in umetnost ustvarjanja pogojev za življenje, ki ga želimo živeti.”

Bjarke Ingels, arhitekt

Učinkovitost Copenhilla: 400.000 ton predelanih odpadkov na letni ravni pomeni:

oskrbo 60.000 gospodinjstev z daljinskim ogrevanjem

oskrbo 30.000 gospodinjstev z električno energijo

100.000 ton pepela za ponovno uporabo pri gradnji cest.

Hedonistična trajnost: uživajte v prihodnosti

Oblikovanje urbanega prostora gre z roko v roki s hedonističnim pristopom, ki pravi, da okoljska ozaveščenost ne pomeni odpovedovanja. Trajnostno načrtovanje mest ni neko nujno zlo, temveč priložnost za izboljšanje kakovosti življenja meščanov. Hibridni projekt Copenhill je zgolj en primer, ki kaže, kako lahko z večnamensko infrastrukturo odpiramo nove možnosti in udejanjamo načela trajnosti. Kako bo izgledalo mestno življenje v gosto naseljenih območjih? Kakšne sanje, želje in obveznosti bodo imeli ljudje v prihodnosti? Ingelsov pristop odstopa od že uveljavljenih razvojnih ukrepov. Hedonistična trajnost bi morala biti zabavna, na vprašanje, kako narediti življenje v velikih mestih privlačno ter hkrati odgovorno, bi morala odgovoriti z nagajivim pomežikom.

small text

heading

text

button

“quote”

Smučar slikan od zgoraj na poligonu iz umetne trave

Učinkovitost Copenhilla: 400.000 ton predelanih odpadkov na letni ravni pomeni:

  • oskrbo 60.000 gospodinjstev z daljinskim ogrevanjem
  • oskrbo 30.000 gospodinjstev z električno energijo
  • 100.000 ton pepela za ponovno uporabo pri gradnji cest

"Arhitektura je znanost in umetnost ustvarjanja pogojev za življenje, ki ga želimo živeti."

Bjarke Ingels, arhitekt

small text

heading

text

button

Umetna trava slikana od blizu

Hedonistična trajnost: uživajte v prihodnosti

Oblikovanje urbanega prostora gre z roko v roki s hedonističnim pristopom, ki pravi, da okoljska ozaveščenost ne pomeni odpovedovanja. Trajnostno načrtovanje mest ni neko nujno zlo, temveč priložnost za izboljšanje kakovosti življenja meščanov. Hibridni projekt Copenhill je zgolj en primer, ki kaže, kako lahko z večnamensko infrastrukturo odpiramo nove možnosti in udejanjamo načela trajnosti. Kako bo izgledalo mestno življenje v gosto naseljenih območjih? Kakšne sanje, želje in obveznosti bodo imeli ljudje v prihodnosti? Ingelsov pristop odstopa od že uveljavljenih razvojnih ukrepov. Hedonistična trajnost bi morala biti zabavna, na vprašanje, kako narediti življenje v velikih mestih privlačno ter hkrati odgovorno, bi morala odgovoriti z nagajivim pomežikom.

Dimnik, iz katerega se kadi bel plin, v ozadju modro nebo

Odpadni viri

V elektrarno Amager Bakke vsak dan pripeljejo do 300 tovornjakov smeti. Na letni ravni to pomeni okrog 400.000 ton odpadkov iz približno 600.000 gospodinjstev in skoraj 70.000 podjetij. Dve sežigalnici iz ene tone odpadkov ustvarita 2,7 MWh toplote in 0,8 MWh električne energije. V času največje obremenitve sežgejo do sedemdeset ton odpadkov na uro, kar ustreza teži približno šestih avtobusov.

Da bi meščanom to količino bolj nazorno prikazali, Danci pripravljajo še en projekt: za vsako tono ogljikovega dioksida, ki ga elektrarna izpusti v ozračje, se bo iz njenega dimnika pokadil velikanski obroč dima, ki bo meščane opozarjal na njihovo porabo in na nujnost trajnostnega delovanja.

Futuristična tovarna za predelovanje odpadkov

Københavnski načrt za boljše podnebje

Københavnski mestni svet svoj načrt za podnebno nevtralnost do leta 2025 jemlje resno. Stroški ogrevanja in elektrike naj bi se v nestanovanjskih stavbah zmanjšali za dvajset, v zasebnih domovih pa za deset odstotkov. To bodo dosegli s še večjim poudarkom na vetrni, geotermalni in sončni energiji. Mestna uprava z lastnim sledenjem zahtevam načrta daje dober zgled. Vozila v mestu bodo v prihodnosti poganjali le še elektrika, vodik ali biogoriva. Københavnčani spremembe podpirajo: že danes je v danski prestolnici več koles kot avtomobilov. Približno polovica meščanov se v službo vsak dan odpravi s kolesom, do leta 2025 pa naj bi bilo kar 75 odstotkov vseh poti opravljenih s kolesom ali javnim prevozom.

Pomnožite trajnostno delovanje z užitkom in dobili boste formulo za boljšo kakovost življenja. V Københavnu, kot kaže, deluje. Morda pripomore tudi k dejstvu, da se Danska redno uvršča med prvo trojico najsrečnejših držav na svetu. Sprehod ali smučanje po gori smeti, ki odpadke spreminja v energijo, vsekakor ne osrečuje le lokalnih prebivalcev, temveč tudi okolje.

small text

heading

text

button

“It’ll take a while for the drones to arrive in great numbers – maybe by 2030.”

Massimo Martinotti, head of mobility solutions, Italdesign

So, let’s assume that the technology can be developed to make the flying taxi operate safely, all legislative issues can be successfully resolved, and the public is happy not only to travel in such a vehicle but also to live in a city with them flying overhead. How might it all work in practice, and by when might it happen? ‘It’ll take a while for the drones to arrive in great numbers – maybe by 2030,’ explains Massimo. ‘We estimate that there could be 200,000 to 300,000 of them in operation all over the world by then, and several thousand could be deployed in a city like London. We envisage that, to start with, they’d operate in strict air corridors only, perhaps flying from the airport and landing on a tower downtown. But, in the long term, it may be possible to open up the sky and give them more freedom.’


While the current model is being designed to have a short, cross-city range, Massimo surmises that, as technology advances, it may even be possible for longer journeys to be undertaken. Massimo however is convinced the flying taxi will become a reality and is clearly very much looking forward to taking a flight in it. ‘After all,’ he adds with a smile, ‘humankind has always had the dream of taking to the sky, right back to the time of Leonardo da Vinci and his flying machines.’

 

 

Video title

 

 

“Quote”

Video title

small text

heading

text

button

Smučar med skokom na umetnem travnatem poligonu, v ozadju jadrnice v pristanišču in mesto
Umetni travnat poligon za smučanje

Ideje za jutrišnji dan
Ideje za jutrišnji dan

Ideje za jutrišnji dan

Audi kot sponzor nagrad GREEN AWARDS na dogodku GREENTECH FESTIVAL podpira trajnostne ideje, ki bodo svet spremenile na boljše. Spoznajte posameznike in organizacije, združene v boju proti podnebnim spremembam.

Preberite več
2020-01-AudiLab_newsletter_01
2020-01-AudiLab_newsletter_01

Novičnik

AudiLab Slovenija

Enkrat mesečno iz naše online revije AudiLab Slovenija pripravljamo izbor zanimivih člankov o inovacijah, e-mobilnosti, trajnostnem razvoju, doživetjih, življenjskem slogu, Audi športu in posebnih ponudbah iz našega prodajnega programa. Naročite ga v svoj e-nabiralnik.

Naročam novičnik