Morda bi se na poti nazaj v sedanjost ustavil še na Le Mansu 2013. Kako razburljivo bi bilo spet videti mehanike oddelka Audi Sport, ki so se pripravljali na skorajšnji prihod Audija R18 e-tron quattra v boks, potem pa izbruh energije, ko so avtomobil polnili z gorivom in menjali kolesa. In ko sta se za volanom avtomobila bliskovito zamenjala voznika Allan McNish in Tom Kristensen. Ko sem bil priča temu, sem bil nekoliko starejši in bolj moder – vsaj dovolj moder, da sem spoznal, da nikoli ne bom dirkač. Vendar pa lahko takrat, ko v roke primemo volanski obroč serijskega avtomobila, še vedno sanjamo. In sanjamo lahko tudi o avtomobilu, kakršen je tale. Avtomobil, ki obudi preteklo športno slavo ‚štirih prstanov‘, predvsem pa dosežke na Le Mansu. Hkrati pa tudi kaže pot v Audijevo prihodnost, ali pa vsaj pomemben del te prihodnosti. Govorim o Audiju PB18 e-tronu, konceptnem avtomobilu, ki so ga izdelali v Audi Sportu in poleti predstavili na avtomobilskem tednu v Montereyu v Kaliforniji.

Oznaka PB18 e-tron namiguje tako na prizorišče tega dogodka, sloviti Pebble Beach, kot tudi na tehnološko DNK, ki si jo novinec deli z dirkalnikom LMP1 Audi R18 e-tron quattro, ki je Audiju prinesel zadnje tri od 13 zmag na Le Mansu. Prav res bi vam bilo oproščeno, če bi pomislili, da bo Audi s tem avtomobilom oznanil vrnitev na steze svetovnega prvenstva na vztrajnostnih dirkah FIA WEC. S širokim, nizkim nosom, ki je dobil navdih v vetrovniku, in kabino, ki so jo potisnili naprej v tradicionalnem slogu avtomobila s sredinskim motorjem, se zdi, da Audiju PB18 e-tronu manjkajo le še številke na vratih in že bi bil pripravljen na Le Mans 2019.Ta radikalni stroj je dejansko enako primeren za dirkališče kot tudi za običajno cesto. Z nežno nagnjeno, daleč nazaj potegnjeno streho in masivnima zadnjima strešnima stebričkoma ter velikim, skoraj navpičnim zadnjim oknom je Audi PB18 e-tron ultrasodobna interpretacija klasičnega koncepta Shooting Brake. Delno kupe, delno karavan ponuja dovolj prostora za prevoz prtljage za voznika in sovoznika, celo za potovanja v slogu ‚grand turismo‘, ki zahtevajo malo več od samo čelade in dirkaške opreme. A če bi postavili Audija PB18 e-trona na konec linije, na kateri so tudi Audi R18 e-tron quattro z Le Mansa, reli avtomobil Audi Sport quattro, predvojni dirkalnik Auto Union in Audi Type C iz leta 1914, bi takoj opazili nekaj, kar jim je skupnega. Vsi so nekako presegali vsoto delov, iz katerih so bili narejeni, vsoto materialov in znanja, ki so bili na voljo v času njihovega nastanka, da so postali nekaj res epskega. Prepričan sem, da bi vsi Audijevi inženirji iz različnih obdobij z veseljem sprejeli možnost, da odpotujejo v prihodnost. 

Prvi Audi Type C se je v svojem času izkazal za zelo naprednega, kar je nedvomno pokazal tudi dober rezultat na alpskem reliju. Vendar pa je ključnega pomena, da se spomnimo, da August Horch ni bil le izvrsten inženir, ampak tudi odličen voznik. Ali pa denimo Auto Union Type C: kljub nečloveškim zmogljivostim in nedvomni tehnični prevladi nad tekmeci sta bila za njegovo zmago potrebna znanje in pogum Bernda Rosemeyerja. In Audi Sport quattro je bil eden najzmogljivejših (če ne celo najzmogljivejši) reli avtomobil vseh časov, zaradi česar so bliskovite reakcije voznikov, kakršen je bil Walter Röhrl, še toliko bolj impresivne. Čeprav je jasno, da so pri Audiju razvili najboljše dirkalne avtomobile za Le Mans, saj so to morali biti, če so hoteli večkrat zmagati na eni od najzahtevnejših avtomobilskih dirk, se moramo spomniti, da so v Ingolstadtu zaposlili tudi najboljše dirkače. Brez voznikov, kakršen je bil Tom Kristensen, čigar rekord z devetimi zmagami v Le Mansu bo najverjetneje ostal nepresežen, zmage ne bi bile mogoče. Šele ko presežete konvencionalno in razvijete močne avtomobile, za njihove volane pa posadite izkušene voznike, šele takrat se zgodi čarovnija, stroj in človek pa se zlijeta v popolno harmonijo. Z Audijem PB18 e-tronom je znamka s štirimi krogi iz voznikove izkušnje odstranila vpliv asistenčnih sistemov. Zavezanost inženirjev temu cilju je vidna iz internega delovnega imena projekta Level Zero, ki ga izrecno ločuje od ravni 3, 4 in 5 avtonomne vožnje, ki so trenutno v središču Audijevih prizadevanj. In da bi zagotovili, da bo voznik ohranil popoln nadzor, so šli še nekoliko dlje. Vozniški sedež in kokpit lahko namreč pomikate prečno in ju fiksirate v sredinskem položaju. S tem ustvarite idealen položaj za ultimativno izkušnjo na dirkališču. Avtomobil je osnovno arhitekturo podvozja navsezadnje prevzel od klasike Le Mansa, Audija R18 e-trona quattra. Si lahko zamislite oprijem, ki je na voljo, ko avtomobil z veliko hitrostjo zapeljete v ovinek? Ali pa, kako odziven je občutek volana v vaših rokah? Ne? Tudi jaz si ne morem predstavljati. Le nekaj ljudi na našem planetu si verjetno lahko. In vsi so v Le Mansu nosili rdeče in bele dirkaške kombinezone z oznako Audi Sport.

Ostaja še zadnje vprašanje: kaj bi storili, če bi vam ostalo le še eno potovanje skozi čas? Glede na to, da sem v preteklost že potoval, bi odšel v prihodnost. Ampak kako daleč v prihodnost? Morda v leto 2080? Tedaj bomo mogoče že imeli kolonije na Luni. Ali pa v leto 2120, ko bomo morda celo poto-vali na Mars. Ne, zadovoljen bi bil z veliko manj. Čas bi nastavil na leto 2021. To je leto (upam!), ko bo električni Audi PB18 e-tron (držimo pesti) morda šel v serijsko proizvodnjo.