G. Muntada, kako ste postali tako izjemen oblikovalec?

Oblikovalsko in umetniško žilico imamo v družini. Moja babica je igrala klavir, oče pa je bil arhitekt, torej sem se rodil v svet, ki je že malo namignil, kakšno pot bi lahko ubral. Od malega sem bil obdan z odbitimi predmeti in pogosto sem bil priča, kako so se na videz od nikoder ustvarile nove reči, zgolj z nekaj preprostimi potezami po listu papirja.

Zaznamoval pa me je tudi študij oblikovanja avtomobilov v Veliki Britaniji. V začetku je bila moja angleščina tako slaba, da na predavanjih nisem skoraj nič razumel. Ko smo dobili napotke za prvi projekt, so drugi študentje vstali in odšli, jaz pa sem obsedel v predavalnici in poskušal razumeti nalogo. Na koncu sem le razvozlal, da moramo oblikovati nov telefon. Toda kam so šli vsi sošolci? Predavatelj mi je povedal, da so šli v knjižnico raziskovat. Dobra ideja, sem pomislil, in se tudi sam odpravil tja. Seveda nisem našel niti ene knjige o telefonih, morda sem bil prepozen in so bile vse že izposojene. Ampak knjižnica je bila vseeno čudovita, ure in ure bi lahko preživel v njej. Požiral sem knjigo za knjigo, skakal iz teme v temo – narava, arhitektura, letalstvo, vse od a do ž … Tako sem nadaljeval nekaj tednov, dokler se nisem spomnil – telefon! – in se lotil dela.

Na dan predstavitve se je izkazalo, da so vsi razen mene oblikovali telefone, ki so bili videti kot telefoni. Ljudje so me navdušeno spraševali: “Le od kod ti ta zamisel? Tvoj design ni podoben ničemur, kar smo videli do zdaj.” Takrat sem za vselej spoznal, da če stvari gledaš z enakega zornega kota kot vsi ostali, potem boš tudi delal enake stvari kot vsi ostali. Odločil sem se, da bom povsod, kjer je mogoče, poskušal najti nov pogled, in za to si prizadevam še danes. Takšne vrste oblikovalec želim biti.

Kako se ta filozofija odraža pri vašem delu za Audi?

Posebnost oblikovanja pri Audiju je, da iščemo tisto, kar potrebujemo, ali tisto, kar se nam zdi zanimivo, namesto da bi se zadovoljili s tem, kar že obstaja. Če tehnologija, ki jo želimo uporabiti, ni primerna za avtomobile, jo bomo preprosto prilagodili. Tako smo na primer začeli uporabljati tehnologijo LED in OLED, lasersko tehnologijo in projekcije, ki delujejo po istem principu kot filmski projektorji. Trenutno stanje nas ne omejuje, vodi nas raziskovalen način razmišljanja.

Toda danes je tudi obstoječe stanje bolj razburljivo kot kdaj koli prej, se vam ne zdi?

Res je, tehnologija osvetlitve se je v zadnjih letih razvijala s svetlobno hitrostjo. Od preprostih tehnologij, s katerimi nismo mogli ustvarjati prefinjenih oblik, smo doživeli pravi preskok v razvoju elektronike, ki nam je dal ogromno ustvarjalne svobode. Zdaj lahko ustvarjamo oblike, ki se povsem zlijejo s celotnim designom vozila. Vsak avto s svojim videzom nekaj sporoča, mi pa to sporočilo še poudarimo. Z LED-lučmi končno lahko izrišemo točno tako obliko ali linijo, kot smo želeli.

Kako bi opisali rdečo nit, ki povezuje luči avtomobilov znamke štirih krogov?

Vsak od Audijevih modelov ima drugačno grafično podobo luči, vsem pa je skupen zelo športen svetlobni podpis, ki ni nikoli površen ali hektičen. Z lučmi želimo sporočati jasnost in mir – tako od daleč kot od blizu.

Nekaterim se svetloba LED-luči še zmeraj zdi prehladna, še posebej od daleč. Kakšno je vaše mnenje?

S spreminjanjem barve svetlobe ali intenzivnosti se lahko LED-luči prilagodijo skoraj vsem razmeram. Težava nastane takrat, ko niso nastavljene pravilno – če je svetilnost po nepotrebnem previsoka. Takrat so lahko moteče in temu se seveda želimo izogniti, zato smo razvili matriko, ki samodejno izklopi dolgi snop, ko se približuje nasproti vozeč avto.

Normalna barva svetlobe LED-luči v resnici sploh ni umetna ali hladna, podobna je dnevni svetlobi. Toda ko vozimo v temi, se nam tudi dnevna svetloba zdi moteča. Nočno svetlobo ponavadi povezujemo s toplimi odtenki.

Katere trende v svetlobni tehniki še opažate, poleg vseh možnosti, ki jih nudi tehnologija LED?

Še posebej vznemirljiv se mi zdi nastanek povsem novega razumevanja gibanja. Se spomnite izenačevalcev zvoka? Tistih starih naprav, s pomočjo katerih smo lahko videli zvok, ker se je nanj odzivala luč? Zdaj lahko vizualiziramo tišino, se pravi elektronske impulze, ki ne oddajajo več nobenega zvoka in katerih funkcija se uporabniku razkrije le s pomočjo svetlobnih signalov.

Od kod trenutno črpate navdih?

V naravi je toliko čudovitih stvari in vse bolj ali manj temelji na svetlobi. Ko se zvečer počasi mrači in začnejo sijati zvezde, nam njihov sij pošilja sporočila iz preteklosti. Že samo to dejstvo me včasih tako navduši, da začnem snovati nova svetlobna sporočila za prihodnost. Potem so tu še knjige, v njih se še vedno lahko izgubim. Včasih berem zelo počasi in poskušam razumeti, zakaj je bila izbrana prav ta beseda in ne kakšna druga. Moč izraza se pogosto skriva v podrobnostih.  

Kar pa mi je v teh dneh najljubše, je črpati navdih v pogovoru s svojo ekipo. Ker prihajam iz Barcelone, mi je pomembno ohranjati kulturo skupnega kosila. Takrat razpravljamo o najrazličnejših stvareh, vsi si želimo spremeniti svet, pogovor skače z ene teme na drugo in skoraj vedno pride do trenutka, ko nekdo vpraša: “Ali lahko to preizkusimo?” In odgovor je: “Seveda, zakaj pa ne.” Obdan sem s pozitivnimi in naprednimi ljudmi. Šele takrat, ko neke stvari res ne moremo več izboljšati, jo morda pustimo tako, kot je.

Celoten pogovor lahko pogledate na Youtube kanalu znamke Audi (video je v angleščini brez slovenskih podnapisov).