Vaše podjetje uspešno posluje že več kot 30 let. V tem času ste kljub izredno močni konkurenci zgradili uspešno blagovno znamko športnih oblačil in oblačil za prosti čas And by Andraž. Pokazali ste, da se v Sloveniji da uspeti tudi v tej zahtevni panogi. Kako ste začeli?
Začelo se je zelo spontano. Že kot otrok sem čutila strast do oblikovanja in šivanja. Takrat še nisem razmišljala, da bo to moja življenjska pot. Bila sem smučarka, ukvarjala sem se tudi z drugimi športi in me je nekako bolj vleklo na fakulteto za šport. Proti koncu srednje šole sem se vseeno odločila za tekstilno smer, saj sem vedela, da mi bo šport vedno ostal kot hobi. Na začetku nisem razmišljala o velikem podjetju, bolj mi je šlo za to, da prodam tisto, kar sešijem. Potem pa je bilo povpraševanje vedno večje in postopoma je dejavnost rasla. Vsako leto smo zaposlili koga novega in danes nas je v podjetju trideset.
Majhnost podjetja je za vas tudi prednost, kajne?
Želimo ostati manjši, saj smo tako lahko zelo odzivni, lahko se približamo tudi manjšim, bolj specialnim naročilom, kupcem lahko ponudimo drugačnost. Super nam je, če se kupci srečujejo v naših oblačilih, vendar ne enakih. Pri tem gremo še korak naprej in lahko oblačila še bolj personaliziramo. Kupci lahko poleg tipskih barv kolekcije izberejo svoje barve, v katerih se dobro počutijo, oblačilo lahko izdelamo po meri. To nam je večji izziv, kot da bi imeli velike količine standardnih izdelkov. To ni naša vizija, mi želimo obdržati oseben pristop do kupca. Finančno bi bilo sicer ugodneje, ampak to podjetje se je začelo s strastjo do oblikovanja in zaenkrat nas ta pot lepo vodi naprej. Ko nekdo pride k nam, začuti, da je And by Andraž znamka s strastjo.
Širjenje na tuje trge je torej prišlo spontano, zaradi povpraševanja?
Tako je. Na smučišču nekdo vidi naše oblačilo, ki mu je všeč, in se pozanima za blagovno znamko. K temu so veliko pripomogli naši ambasadorji, ki tekmujejo na tekmah svetovnega pokala. Po medalji Tima Mastnaka na svetovnem prvenstvu v ZDA smo na primer v spletni trgovini dobili ogromno naročil iz ZDA. Podobno so prišla tudi povpraševanja za nešportne vrste oblačil. Tujce, ki so videli naša športna oblačila, je zanimalo, če bi lahko naredili delovna oblačila za njihove zaposlene v prometnem inženiringu. Dobra delovna oblačila morajo namreč imeti podobne lastnosti kot športna: biti morajo prijetna, enostavna za vzdrževanje, dobro morajo dihati. Tako smo razvili kolekcijo delovnih oblačil in jih že deset let dobro prodajamo.
Tu se res vidi vaša prilagodljivost. Kje še vidite vaše konkurenčne prednosti?
Veliko vlagamo v razvoj, imamo svojo osemčlansko razvojno ekipo, ki jo sestavljajo grafični oblikovalci, tekstilni oblikovalci, tekstilni inženir. Ves čas uvajamo nove tehnologije, to nam je izziv in nam omogoča, da naredimo korak naprej.
Kaj pa kakovost? Predvidevam, da pri kakovosti ne popuščate.
Nikakor. Za vsako novo linijo posegamo po najboljših materialih, ki so dostopni v Evropi. Iščemo med evropskimi proizvajalci s certifikati o kakovosti materiala, imamo pa še svojo vhodno kontrolo, da te materiale še dodatno testiramo. Naša posebnost je tudi, da ne delamo z grosisti. Varneje se počutimo, če delamo neposredno z dobavitelji, saj imajo svoje tehnologe in nam lahko dajo točne informacije. Svoje kontrolorje imamo tudi za oblačila, ki jih šivajo naši zunanji partnerji. Sami namreč ne bi mogli narediti vseh kosov oblačil. Na sedežu podjetja delamo posebne kolekcije, individualna oblačila, večje serije, ki se prodajajo v trgovinah, pa večinoma šivajo naši partnerji, vendar vsi v iz Slovenije.
Kdo vse nosi vaša oblačila?
Oblačila, ki so prilagojena posamezni športni panogi, nosijo profesionalni športniki. Za ta oblačila imamo nekaj ambasadorjev, med njimi so Filip Flisar, ki je letos zaključil kariero, deskar Tim Mastnak, srbska smučarka Nevenka Ignjatović, športniki iz ekipnih športov, kot sta Tilen Kodrin in Blaž Janc, kolesarji JB Team Novo mesto ... Če govorim na splošno, pa bi rekla, da naša oblačila nosijo ljudje, ki so radi urejeni v prostem času, ki so po duši rekreativni športniki in se radi tudi na potovanjih lepo in funkcionalno oblečejo. Oblačimo tudi precej znanih ljudi iz poslovnih krogov, ki želijo imeti izbrana športna oblačila po meri, vendar nimajo časa za obisk trgovin. Za nekatere imamo kar shranjene mere, da jim ni treba hoditi na pomerjanje. Morda so naši kupci podobni kot pri Audiju – ljudje, ki so temperamentni, ki stremijo k odličnosti in uživajo v drugačnosti.
Vaše vodilo je funkcionalnost z dobrim designom, čemur pri načrtovanju vozil sledimo tudi v Audiju. Kako to prenašate v oblačila And by Andraž?
Zelo dobro znamo povezati materiale, ki so namenjeni za šport, prenašamo pa jih tudi v dnevno modo. Trenutno imam oblečene modne hlače, ki so narejene iz materiala za pohodne hlače. Zato so hlače lahke, udobne, ne vežejo, so prijetne za nošenje, med službo se ne bodo zmečkale in jih ni treba likati, super so za vzdrževanje. Če dodaš še eleganten design, so oblačila za prosti čas primerna za vsak dan, kar kupci zadnje čase zelo dobro sprejemajo. Mogoče je to kar značilnost Slovencev. Ko se pogovarjamo z dobavitelji iz drugih evropskih držav, nam povedo, da opazijo, da smo radi športno oblečeni tudi na delovnem mestu. Če ni strogih pravil poslovnega oblačenja, je to povsem primerno.
Za Audi ste oblikovali kolekcijo golf oblačil. Je pomembno, da se znamki »ujameta«?
Z Audijem imamo podobno vizijo. Pri Audiju imate podoben individualni pristop do kupca, kot ga imamo mi. Vidi se, da je v vaše izdelke in v vse, kar delate, vloženega veliko dela. Taki so tudi naši kosi. Veliko vložimo v pripravo kolekcije.
Lahko poveste več o sodelovanju?
Vabilo tako priznane znamke, kot je Audi, nam je bilo veliko priznanje in seveda tudi izziv. Ob zasnovi kolekcije smo veliko razmišljali o znamki Audija, njeni prefinjenosti, elegantnosti. To se mora odražati tudi v oblačilih. Iskali smo prefinjeno linijo, želeli smo pokazati neko drugačnost, elegantnost, filozofijo 'manj je več'. Seveda pa mora biti oblačilo prilagojeno tudi športu. Po petih urah golfa, ko greš na sprejem, želiš biti tudi tam urejen, ne v preznojenih oblačilih. Zato smo posegli po tehničnih materialih, ki dobro dihajo, se ne mečkajo. Oblačila tako kljub aktivnosti ostanejo elegantna. To nam je očitno uspelo, saj smo do zdaj naredili že deset kolekcij. Smo pa v vsako novo kolekcijo vnesli nekaj novega, neko novo tehnologijo. Audijeva kolekcija je bila na primer ena prvih, pri katerih smo uporabili tehnologijo sublimacije, to je tehnike barvanja, ko s paro vnašamo barvilo v blago. Tako lažje prenašamo svoj design v blago in ne preveč izstopajoče poudarimo Audijev logotip ter ustvarimo tako prefinjena oblačila, kot je znamka Audi.
Z Audijem vas povezuje tudi zavezanost trajnostnemu razvoju. Tekstilna industrija je zaradi t.i. hitre mode na precej slabem glasu, vaša blagovna znamka pa je drugačna – vi si prizadevate za podaljšanje življenjske dobe oblačil. Kako?
Kar zadeva vpliv na okolje, sta v tekstilni industriji dve smeri. Eno je sama proizvodnja materiala. Tu se je v zadnjih desetletjih ogromno naredilo. Če pogledava na primer barvila, so v Evropi danes prepovedana agresivna barvila, ki so škodljiva za okolje in za človekovo zdravje. Tudi za zaposlene je danes tekstilna industrija prijaznejša, vedno bolj čista je in bolj avtomatizirana.
Druga smer pa je, da skušamo zmanjšati količino tekstilnih odpadkov, ki jih je zaradi poceni proizvodnje in hitre mode veliko. Naša filozofija od vsega začetka, ko se še ni veliko govorilo o trajnostni modi, je bila, da moramo narediti tak izdelek, da nam ne bodo ostajali ostanki. Gledamo na to, da so kolekcije zelo dobro zasnovane, da lahko vse prodamo. Razmišljamo o krojih, tudi petkrat naredimo en model, da ustreza različnim postavam, barvnim okusom. Poleg tega delamo vse, da naši kupci ne bi zavrgli oblačil, če ni treba. Povabimo jih, da prinesejo oblačilo v popravilo, kar v nekih razumnih mejah tudi storimo. Če je nek material slabše zdržal, kar se kljub strogi kontroli lahko zgodi, drugih 20 sestavnih delov pa je še v redu, se splača pomanjkljivost popraviti in zamenjati. Tako je manj onesnaževanja, kupec nam ostane zvest in lažje opravičimo višjo ceno.
So kupci danes bolj ozaveščeni?
Vsekakor. Mlajši, ki želijo biti ves čas oblečeni po najnovejših trendih, morda še ne, ko odrastejo, pa opažamo, da imajo raje en kos oblačila, pa tisti boljši in tak, da ga lahko oblečejo za različne aktivnosti. To je tudi novost, ki jo uvajamo v zadnjih, mogoče petih letih, to so multifunkcijska oblačila. Dobro vetrovko lahko uporabiš tako za tek kot za pomladno smuko in zimsko kolesarjenje, tako imaš v omari manj kosov, ki pa jih več uporabljaš.
Kaj še lahko stori tekstilna industrija za manj škode okolju?
Zelo velik pomen ima recikliranje, o tem je veliko slišati. Tudi pri Audiju sem zasledila, da sedežne prevleke izdeluje iz odpadnih plastenk, kar pozdravljam. Po recikliranih materialih posegamo tudi mi. Zdaj jih že peto, šesto leto kupujemo pri mladem podjetju v Barceloni za našo tekaško linijo. Poleg tega vse odpadke dosledno sortiramo. Ostanek polnil dajemo v vrtce, šole, centre za rehabilitacijo, kjer izdelujejo igrače, prav tako delčke, ki ostanejo pri krojenju, ali pa jih uporabimo sami. Je pa takih ostankov čedalje manj zaradi digitalizacije in novih tehnologij. Pri računalniškem krojenju je izkoristek materiala maksimalen in skoraj ni odpadka. Tudi pri sublimaciji je odpadka blaga manj, kot bi ga bilo, če bi kupovali blago različnih barv. V bistvu pri nas ni več odpadkov kot v malo večjem gospodinjstvu.
Kakšni so še trendi v razvoju materialov poleg tega, da se stremi k trajnosti? Danes v oblačila vstopa tudi visoka tehnologija. Tekstil postaja pameten in dobiva nove funkcionalnosti. Razvijajo se barvila, ki so občutljiva na svetlobo in toploto, tekstil, ki se odziva na zunanje dražljaje, na trgu so majice, ki znajo poslušati.
Pri razvoju materialov je ogromno novosti. Če nisi iz industrije, tega niti ne moreš videti. Švicarska znamka Schuller na primer izdeluje materiale, ki odbijajo beta žarke. Laično povedano taka vlakna energijo, ki jo ustvariš s svojim gibanjem, vpijejo in oddajo nazaj, kar pospeši regeneracijo telesa. Velik napredek je pri paroprepustnosti tehničnih materialov. Včasih smo ob omembi tehničnih materialov vsi imeli občutek, da ne dihajo. Danes pa so mikrovlakna tako dodelana, da je paroprepustnost skoraj enaka vodni odbojnosti, zato se ne boste znojili. Poudarek je na hitro sušečih materialih, ki kljub znojenju dajejo občutek suhosti na koži. Kapljice se izločajo na zunanjo stran materiala, zato ne čutiš mokrote. To so revolucionarne spremembe.
Razvija se tudi tehnologija obdelave tekstila in te novosti hitro uvajamo. Že tretjo sezono imamo ultrasonično spajanje tkanin. Pri tej tehniki ne naredimo šiva z nitjo, ampak dve tkanini spojimo. S tem dosežemo dober modni efekt in dobro funkcijo, saj šiv ne more popustiti. Že dolga leta šive tudi lepimo, to je zdaj že nujnost, ki pripomore k visoki kakovosti oblačil. V zadnjih petih letih je digitalizacija tako kot povsod tudi v tekstilni industriji naredila revolucijo. Celoten postopek danes poteka računalniško, od risanja, krojenja do razreza.
Kako pa sledite novostim? Vaše delo verjetno zahteva veliko poslovnih potovanj. Ste veliko na poti?
Kar precej, po Sloveniji in v tujini. Treba je obiskati večje kupce, dobavitelje, sejme. Redno obiskujemo Milano, ki je prestolnica mode. Tam moraš biti, da si v stiku z dogajanjem v modnem svetu. Potujemo v Nemčijo in Švico, ki sta znani po kakovosti in zanesljivosti, zato tam iščemo materiale, prav tako v skandinavskih državah. Za te poti potrebujemo varen, malo večji avtomobil.
Radi vozite?
Rada vozim in tudi, kadar gremo skupaj na poslovno pot, skoraj vedno vozim jaz. Veliko prevoženih kilometrov naredim z avtom, ampak takšna je narava mojega dela.
Kakšna voznica pa ste?
Rekla bi, da sem varna voznica in vozim po predpisih. Imam pa tudi trenutke, ko se super počutim za volanom ob dobri glasbi, predvsem če sem sama v avtu, in takrat z užitkom tudi malo pospešim. Strast mi je voziti malo hitreje.
Kateri avtomobil vozite?
Že nekaj časa imam limuzino Audi A6. Iskreno lahko rečem, da je to res dober avtomobil, kar se je v času pandemije, ko so bile letalske povezave zelo slabe, večkrat pokazalo. Po 14-urni vožnji, ko sva s partnerjem pripotovala v Barcelono, se nama je zdelo – resnično ne pretiravam – kot da sva vstala iz domačega naslanjača. To je res limuzina, s katero se pelješ mirno, udobno in ima tudi vso potrebno opremo. Za vožnjo po mestu imamo še A1 citycarver, ker je manjši in malo višji, kar pride v mestu prav. Si pa menjujemo avtomobile glede na potrebo.
Kaj vam je pri avtomobilu najpomembneje?
Pri meni je to izgled, oči so moje najpomembnejše čutilo pri odločitvah. Ko vidim nekaj lepega, se hitro navdušim in šele potem začnem gledati lastnosti.
Kako bi opisali Audijeve avtomobile?
V njih vidim neko prefinjenost. Ves čas so prepoznavni in čeprav se razvijajo, ostajajo tipični. Pri Audiju vedno predstavijo tudi nove vizualne rešitve, ki pritegnejo, bodisi so to luči ali kaj drugega. Audiji so sicer z mano ves čas, od takrat, ko sem naredila izpit in vozila očetov Audi 80. Vsak mi je bil po svoje lep, moj največji ljubljenec pa je bil Audi TT. Nanj me vežejo tudi najlepši spomini.
Vam je pri avtomobilu pomemben tudi okoljski vidik? Kaj menite o e-mobilnosti?
Opažam, da prihaja doba električnih avtomobilov. Z okoljskega vidika sem jim naklonjena, saj sem zelo ozaveščena, prav tako so mi blizu sodobne rešitve. Malo sem zadržana še pri dosegu in možnostih polnjenja, sicer pa mi je pri električnih avtomobilih vse všeč, vključno z designom.
Se vam zdi design električnih avtomobilov drugačen?
Naj vam povem zgodbo. Ko sem bila leta 2018 v Cortini d’Ampezzo, je bil tam predstavljen Audi e-tron. Na predstavitvi je bila kar gneča in niti nisem vedela, za kateri avto gre, me je pa njegov izgled presunil. Po vrnitvi v Slovenijo sem ob obisku Audija spraševala, če je na trgu kak nov model, nekako drugačen, ampak noro lep. Skupaj smo ugotovili smo, da gre za Audi e-tron. Design novih Audijevih električnih avtomobilov se mi zdi res revolucionaren, tudi novega Q4 e-tron, ki prihaja letos. Kot sem omenila, mene prepričajo oči. (smeh)
