Kakšne so prednosti nakupa električnega družinskega avtomobila in pod kakšnimi pogoji je to smiselno?
Nakup električnega, družinskega ali poslovnega avtomobila je smiseln za skorajda vsakogar, izjema so le tisti, ki opravljajo veliko res dolgih in hitrih poti, in tisti, ki nimajo možnosti polnjenja doma, hkrati pa se ne želijo prilagajati omejitvam, ki jih to prinaša. Za vse ostale je električni avto odlična rešitev. Kljub nekaj višji nabavni ceni (ki pa jo precej zmanjša subvencija Eko sklada), je strošek njegove uporabe nižji od primerljivega avtomobila z motorjem z notranjim izgorevanjem. Največja razlika je pri stroških za gorivo: ti tudi pri najbolj varčnih dizelskih modelih le stežka padejo pod 5 evrov za 100 kilometrov, medtem ko bo večina lastnikov električnih vozil za elektriko plačevala le okoli evro in pol na 100 kilometrov. Ponekod je polnjenje celo zastonj - predvsem na nekaterih javnih polnilnih postajah, seveda pa ne smemo zanemariti še drugih ugodnosti. Tako je za električne avtomobile parkiranje marsikje brezplačno, ugodnejši so stroški registracije in ponekod še zavarovanja, za približno polovico nižji pa so tudi stroški rednega vzdrževanja. K temu lahko dodamo še veliko lagodnejšo vožnjo in serijsko vgrajene funkcije, ki jih je treba pri klasičnih vozilih dokupiti, kjer se to sploh da (na primer predgretje ali predhlajenje vozila prek aplikacije na pametnem mobilniku ali s časovnikom v vozilu).
Kaj pa pravne osebe? Vlada je leta 2019 občutno znižala boniteto za uporabo službenih električnih vozil v zasebne namene? Kako se ta občuti na stroških službenega vozila v praksi?
V primerjavi s službenim avtomobilom z motorjem z notranjim zgorevanjem ima uporabnik električnega službenega avtomobila, ki ga uporablja tudi v zasebne namene, veliko manjše stroške. Boniteta se namreč obračuna po 0,3-odstotni namesto 1,5-odstotni stopnji. Ugodnejša boniteta je omejena na vozila, ki vključno z davkom na dodano vrednost ne presega 60 tisoč evrov, za vrednost nad to mejo pa velja klasična boniteta. Na primer: pri Audiju e-tron s ceno 90 tisoč evrov je bruto bonitete 630 evrov, pri Audiju Q8 z isto ceno pa je bruto bonitete 1.350 evrov.
Kakšni so letni stroški električnega avtomobila v primerjavi s klasičnimi in po kolikšnem času se nakup res obrestuje?
To je zelo odvisno od modela in načina uporabe, upoštevati je treba namreč število prevoženih kilometrov in podobne dejavnike. A že hiter izračun pokaže, da uporabnik službenega vozila, ki ga vozi tudi zasebno, gorivo pa plačuje sam, pri 25.000 kilometrih na leto z Audijem e-tron pri gorivu prihrani vsaj tisočaka, pri boniteti pa še dobrih sedem tisočakov. Morebitna razlika v ceni se torej zelo hitro izenači. Zgodba je podobna tudi pri manjših, družinskih vozilih – tam razlike v ceni zaradi ugodnega financiranja in subvencije skorajda ni, pri prevoženih 15 tisoč kilometrih na leto pa je prihranek pri gorivu lahko blizu 500 evrom.
Ali naša infrastruktura polnilnic podpira dokaj udobno potovanje z električnim avtomobilom?
Polnilna infrastruktura v Sloveniji je zelo dobro razvita, saj imamo prek 800 polnilnic, med njimi je tudi okoli 100 hitrih polnilnic. Poleg tega so razdalje po Sloveniji kratke in jih večina sodobnih električnih avtomobilov tako ali tako zmore brez polnjenja. Povprečen Slovenec na dan prevozi manj kot 50 kilometrov, kar pomeni, da bi se z e-tronom brez polnjenja lahko vozil ves teden. Tudi poti med večjimi mesti ali do obale so povsem preproste, saj lahko na cilju avto napolnite za pot nazaj, čeprav to običajno ni potrebno. Iz Ljubljane v Portorož in nazaj boste z e-tronom prišli brez polnjenja. Tudi daljše poti izven meja Slovenije niso težavne – Audijeva kartica za polnjenje naših električnih vozil omogoča dostop do nekaj deset tisoč polnilnih postaj po Evropi, med katerimi so tudi ultra hitre polnilnice sistema Ionity, ki medtem, ko pijete kavo, avto napolnijo za nekaj 100 kilometrov poti. Te so na voljo tudi v Sloveniji na štirih lokacijah, dva pa sta v izgradnji, tako da bo avtocestni križ pokrit tudi za tiste, ki potrebujejo ultra hitro polnjenje.
Kakšen profil kupcev se v Sloveniji odloča za nakup električnih avtomobilov?
Na začetku so bili to seveda ljubitelji novih tehnologij in tisti, ki so želeli z izbiro avtomobila takoj prispevati k čistejšemu okolju. Sedaj pa so se tem pridružili tudi čisto običajni vozniki, ki so ugotovili, da je uporaba električnega avtomobila ne le ekološko, temveč tudi finančno učinkovita, hkrati pa udobnejša od klasičnega avtomobila. Nižji stroški in avto, ki vas segret ali ohlajen na želeno temperaturo vsako jutro pričaka s polnim »tankom«, bencinski servis pa vidite le še od daleč, prepričajo tudi tiste, ki sicer niso navdušenci nad vedno najnovejšo tehnologijo.
So spodbude države za prehod na električno mobilnost učinkovite? Kako hitro bomo posvojili to tehnologijo v primerjavi z drugimi državami EU?
Spodbude obstajajo, kar je pohvalno, a so za slovenske razmere prenizke. 4.500 evrov samo nakupno ceno sicer približa klasičnemu avtomobilu in skupen strošek uporabe je zato nižji, a če se primerjamo z bolj razvitimi državami, tu bi morala biti višina subvencije višja, njeno podeljevanje pa bolj pregledno in predvidljivo – pa tudi meja 65 tisočakov vrednosti vozila je prenizka. Po drugi strani je dobro, da obstajajo tudi ugodna financiranja električnih vozil, s katerimi njihov celoten mesečni strošek uporabe (z gorivom vred) lahko znižate na nivo, ki je primerljiv ali nižji od vrednosti samega financiranja klasičnega vozila. Ko k temu dodamo še bonitete, nižje dajatve ob registraciji in še nekatere nefinančne ugodnosti (lažje parkiranje v mestu in podobno), je spodbud za lastništvo kar veliko. Bi pa bila lahko sama subvencija strukturirana drugače (na primer: nižji DDV namesto denarne subvencije, kar bi postopke močno poenostavilo oziroma avtomatiziralo), poleg tega pa bi bilo treba več spodbude nameniti tudi razvoju infrastrukture. Še bolj pa je nujna debirokratizacija postavljanja zasebnih polnilnih postaj v večstanovanjskih objektih. Nova zakonodaja je tu naredila malenkosten korak naprej, a je to premalo. Stanovalec večstanovanjske zgradbe s svojim parkirnim mestom bi moral imeti pravico postaviti polnilno postajo brez vpliva sosedov, seveda pod jasnimi, pravičnimi pogoji. Po novem morajo tudi tisti, ki gradijo ali prenavljajo takšne stavbe, pa tudi poslovne objekte, poskrbeti za postavitev polnilnic ter predpripravo ostalih parkirnih mest zanje, kar je dobra poteza države. Ker je nekoliko olajšana tudi postavitev sončnih elektrarn, predvsem za manjše, na primer blokovske skupnosti, se tudi tu položaj popravlja. Rešitve za nočno polnjenje stanovalcev blokovskih naselij so blizu, s tem se, kot s sončnimi elektrarnami, hranilniki elektrike, polnilnimi postajami in njihovo integracijo, ukvarjamo tudi pri Porsche Slovenija z našo blagovno znamko MOON. Tako lahko namreč kupcem naših električnih vozil nudimo celostno izkušnjo in zagotovimo res trajnostno mobilnost – to pa je enako pomembno kot dejstvo, da naši električni avtomobili nudijo res vrhunsko vozniško in uporabniško izkušnjo.
