Gospod Voigt, od ustanovitve leta 2019 je festival Greentech vedno potekal v Berlinu, vašem domačem mestu. Zdaj pa se širi v svet. Ste nervozni?

Marco Voigt: Rekel bi, da sem na trnih – toda na dober način. Sicer pa smo to načrtovali že od začetka. Navsezadnje so podnebne spremembe globalni fenomen in kdor si želi bolj trajnostnega življenjskega sloga, se po vsem svetu sooča z istimi izzivi. V Nemčiji lahko dosežemo veliko, toda ne vsega. Na plan prihajajo zanimive ideje in stvari se dogajajo na toliko različnih krajih.

Na primer v Londonu, kjer je festival prvič potekal na tujem. Zakaj prav tam?

Veliko razlogov je. Združeno kraljestvo je na prvem mestu pri porabi energije iz obnovljivih virov, česar se mnogi ne zavedajo. Poleg tega se je naš festival, seveda na svoj način, ujel s podnebno konferenco Združenih narodov (COP26), ki se je ob istem času odvila v Glasgowu. Sicer pa smo se vedno ozirali proti Severni Ameriki in Aziji – in to se ni spremenilo. Toda trenutna pandemija je vsakršno načrtovanje dogodkov na drugih celinah praktično onemogočila.

COVID-19 je tudi eden od razlogov, zakaj londonski festival Greentech ni bil tako obširen, kot je bil nedavni Greentech v Berlinu. Poudarek je bil na mreženju in izmenjavi idej na ravni inštitucij. Mar je sploh šlo za festival?

Tako kot v Berlinu je bil osrednji dogodek festivala konferenca in seznam govorcev, ki so na njej nastopili, je bil vrhunski. V Londonu sta bili osrednji temi energija in finance, imeli pa smo tudi podelitev nagrad in seveda spremljevalni program. Čeprav je bil festival malo manjši od berlinskega, je bil Greentech v Londonu še vedno pravo doživetje.

Omenili ste energijo in finance, niste pa izpostavili mobilnosti, čeprav je Audi vaš globalni partner.

Rad bi poudaril, da ne sodelujemo s sponzorji na način, kot se je to razumelo nekoč. Namesto tega iščemo partnerje. To pa zato, ker nas ne zanima zbiranje sredstev ali prikazovanje logotipov. Audi je po mojem mnenju za nas popoln partner, saj ne samo, da je podjetje sprejelo izzive preobrazbe in definiralo specifične ukrepe, ki bodo privedli do sprememb, temveč je stvari tudi spravilo v pogon. To se jasno opazi na naših mnogih sestankih z znamko štirih krogov, kjer skušamo skupaj oblikovati prihodnost. V resnici ima mobilnost na festivalu Greentech vedno ključno vlogo, saj je stičišče mnogih različnih tehnologij in industrij. Na koncu pa je za preobrazbo mobilnosti najbolj pomembna energija.

Mobilnost je v vaši karieri vseskozi prisotna. Ste izšolani avtomehanik, študirali ste avtomobilski inženiring in delali pri proizvajalcu športnih avtomobilov. Kakšen je vaš pogled na avtomobilsko industrijo?

Na kratko rečeno: želim si, da bi bil dvajset let mlajši in bi lahko spet delal neposredno v avtomobilski industriji. To je vznemirljiv trenutek, edinstven v zgodovini industrije. Poleg tega še nisem videl nekega velikega univerzalnega načrta za to, kako bomo čez dvajset let potovali od točke A do točke B. Priča smo neverjetnemu valu razvoja, ki sproža ogromno inovacij, dinamike in priložnosti.

Še pred tem ste v poznih devetdesetih ustanovili podjetje za dostavo pošiljk in nato svetovali nemški vladi na področju e-mobilnosti. Je trajalo, preden ste našli svoj pravi poklic?

Z ustanovitvijo podjetja Pin leta 1999 sem že v mladih letih okusil podjetništvo. Čeprav sem bil resnično navdušen nad svojo službo v avtomobilskem razvoju, sem do tedaj že veliko razmišljal o energiji iz obnovljivih virov, zaradi česar sem potem na novo začrtal svojo poklicno kariero. Med delom za agencijo sem se nenadoma znašel v vlogi svetovalca takratne nemške vlade na področju električne mobilnosti. Čeprav sprva nisem imel potrebnih veščin in znanja, sem kmalu opazil, da se za to tematiko skriva več, kot je videti na prvi pogled, in da se bodo na tem področju dogajale velike stvari. To me je podžgalo in me obenem včasih skoraj spravilo v obup. Tudi če si vplivna osebnost, te tok stvari včasih odnese s seboj.

Je bila ustanovitev festivala Greentech logični rezultat vaše nove poklicne poti?

Leta 2008 smo z Alexio Osswald in Svenom Krügerjem, ki je skupaj z Nicom Rosbergom še vedno moj partner pri festivalu Greentech, ustanovili nagrade GreenTec. Že takrat je bil naš cilj združiti vodilne mislece in akterje, ki so izpostavljali trajnostni razvoj v raziskavah, industriji, politiki in družbi. Osvetliti smo želeli tehnološke rešitve, ki bi lahko pomagale v boju s podnebnimi spremembami.

Na začetku novega tisočletja se v javnosti o trajnostnem razvoju še ni veliko govorilo.

Točno to smo želeli spremeniti. V tistih letih so nastale prve ideje, pogovor okoli alternativnih pogonskih sistemov in ekološkega kmetijstva pa se je šele dobro začenjal. Z ekipo smo bili takrat presenečeni nad razširjenostjo skeptičnega in “počakajmo, da vidimo, kaj bo” odnosa do tehnoloških sprememb. V nasprotju s tem smo želeli prikazati pozitivno podobo in pozdraviti spremembe.

“Pozdravimo spremembe” (Celebrate change) pa je tudi slogan festivala Greentech. So se dvomi že polegli?

Zdaj so problemi in izzivi, s katerimi se soočamo, postali veliko bolj očitni. In ja, tudi želja po iskanju rešitev je mnogo več. Dober primer tega so električni avtomobili. Se spomnite, koliko let so veljali za dolgočasne, nepraktične in nepotrebne? Obenem pa so vse panoge, tako s področja mode, prehrane in seveda mobilnosti, iskale priložnosti, da bi predstavile svoje rešitve. Spreminjanje parametrov, v precejšnji meri pa tudi naše sodelovanje z Nicom Rosbergom, so tlakovali pot, da smo leta 2019 zagnali festival. Na dogodku lahko različne panoge stopijo v stik druga z drugo in naslovijo javnost. Velikost izziva pred nami in odgovornost, ki jo pri tem nosimo, zahtevata nova medsektorska zavezništva. Tudi to je del ideje v ozadju festivala Greentech.

Vaša agencija Green Window podjetjem svetuje, kako trajnostni razvoj razumeti kot tržno nišo. Ali še vedno obstaja veliko podjetij, ki potrebujejo takšno pomoč?

Zdi se že tako. Preden smo postali agencija, smo si Green Window zamislili kot spletno tržišče s trajnostnimi izdelki. Kmalu pa smo ugotovili, da to ne deluje. Razpon ponudbe je bil preprosto premajhen. Če obstaja, na primer, samo en trajnostno izdelan in torej dražji par belih športnih copat v konkurenci tisočih konvencionalnih modelov, bo večino ljudi bolj pritegnila raznovrstnost kot pa trajnostna izbira.

Toda Green Window je zanetil nekaj drugega.

Povsem po naključju, da. Proizvajalci so stopili v stik z nami in nam zaupali, da bi radi ponudili tudi trajnostne izdelke ali storitve, toda preprosto niso vedeli, kako naj se tega lotijo. Na nek način smo tudi sami doživeli preobrazbo in postali svetovalna agencija za banke, pivovarne, znamke kave, proizvajalce avtomobilov in med drugim celo za proizvajalca pajkic.

Pajkic? Presenetljivo. Kako pa ste jim pomagali?

Šlo je še za eno srečno naključje. Na eni od naših podelitev nagrad smo razvili okolju prijazno “zeleno preprogo”. Narejena je bila iz Econyla, tkanine iz najlonskih vlaken, pridobljenih iz recikliranih ribiških mrež in drugih odpadkov. Nemška glasbenica je stopila na preprogo in glasno povedala televizijskim kameram, da je “zavzela stališče do odpadkov” in da je recikliranje resnično genialna ideja. Nenadoma je okoli cele reči v medijih završalo. To zgodbo sem povedal vodstvu modnega podjetja, skupaj pa smo nato razmišljali, ali bi bilo mogoče iz tega materiala ustvariti pajkice. Uspelo jim je.

Spet smo pri naključjih, saj lahko točno to tkanino najdemo tudi v vozilu Audi RS e-tron GT. Je del iskanja rešitev tudi prepoznavanje potenciala, ki se skriva vsem na očeh?

Stvari je treba povezati na interdisciplinaren in odprt način. Kot sem rekel, tak pristop smo ubrali tudi s festivalom Greentech. Seveda pa je treba imeti tudi malo sreče, moč trenutka, kot bi lahko še drugače poimenovali naključje.

Kaj pa notranja motivacija in vztrajnost? Ali drznost?

Vsekakor si ne smeš privoščiti, da si poln samega sebe. Prepričanje, da tveganja zate ne obstajajo, ni isto kot imeti pogum, da narediš tudi kakšno napako. Spodrsljaji niso samo del procesa, ampak včasih naredijo stvari privlačne. Moja filozofija je, da počnem stvari, ki se mi zdijo smiselne in izvedljive. Nedavno sem se lotil ustanovitve podjetja za dostavo organske hrane. Prav nič drugače ni bilo kot postavitev festivala pred leti. Takrat smo videli, da obstaja potreba, v ekipo smo povabili Nica Rosberga in zadevo zagnali.

Kaj v prihodnjih letih čaka festival Greentech?

Zagotovo se bo naslednje leto odvil v Berlinu in Londonu. Poleg tega bi radi znova poskusili zagnati festival v New Yorku in zraven dodati še Azijo. Glede tega smo v tesnih pogovorih s podjetjem Audi in našimi partnerji. Ne glede na naš entuziazem smo na koncu še vedno podjetje, ki dela za profit, in pričakujemo, da se nam naš trud tudi povrne.

Kaj pa spremembe, ki naj bi jih spodbujal in pozdravljal festival?

Po mojem mnenju obstajata dva ključna vzvoda za spremembe: vse večji pritisk na človeštvo, da nekaj ukrene glede podnebnih sprememb, in javni dialog. Zlasti zahodne družbe so v prvi vrsti potrošniške. Čeprav bi se omejitev potrošništva morda zdela logična, pa bi to javni dialog prevesilo v nevarne vode. Zdi se mi, da je ozaveščeno potrošništvo boljša rešitev. Če ljudem ponudiš boljše možnosti, lahko stvari preizkusijo sami in vidijo, kaj jim to prinese. Morda bomo na ta način bolj uspešni pri doseganju sprememb.