Stoji ob vznožju Svartisena, drugega največjega ledenika na Norveškem, ki pokriva okrožje Meløy v provinci Nordland. Na tej čarobni točki nad Severnim tečajnikom se srečajo gore, led in morje. Svartovo telo se v obliki prstana razteza od vznožja gore Almlifjellet v kristalno čisto vodo fjorda Holandsfjorden. Do stavbe v srcu neokrnjene narave je možno priti le po vodi. Hotel bo z najbližjim mestom Bodøm povezovala ogljično nevtralna ladjica.
»Pri arhitekturnem projektu v tako dragocenem naravnem okolju se moramo še posebej zavedati odgovornosti do prečudovitega živalskega in rastlinskega sveta. Naš cilj je bila zasnova trajnostne stavbe s čim manjšim ekološkim odtisom,« pravi Kjetil Trædal Thorsen, soustanovitelj biroja Snøhetta. »Gradnja energetsko pozitivnega hotela je ključni korak za vzpostavljanje trajnostnega turizma. Z oblikovno rešitvijo smo se poklonili lokalnim posebnostim: redkim rastlinskim vrstam, čisti vodi in temno modremu ledu, ki prekriva Svartisen.«
Ime hotela, Svart, v norveščini pomeni črn. Ime ledenika Svartisen pa pomeni Črni led.
Svart bo porabil kar 85 % manj energije kot primerljivi hoteli moderne gradnje. S trajnostno samooskrbo jo bo proizvajal sam. Arhitekti Snøhetta so pred začetkom projektiranja natančno izmerili količino sončne svetlobe, ki ji je skozi vse leto izpostavljena lokacija na robu goratega fjorda in se na podlagi pridobljenih podatkov odločili za krožno zasnovo zgradbe.
Hotelske sobe, restavracije in terase so razporejene tako, da skozi vse leto optimalno izkoriščajo sončno energijo. Poleti, ko je sonce visoko na nebu, ogrodje zagotavlja senco, zato stavba ne potrebuje klimatskih naprav. V zimskih mesecih, ko je sonce nizko na nebu, pa ogromna okna prepuščajo veliko svetlobe in toplote, ki greje prostore.
Ogljični odtis še dodatno zmanjšujejo sončne celice, ki prekrivajo streho. Izdelane so na Norveškem z uporabo elektrike iz vodnih virov. Upravniki hotela računajo na to, da bodo med dolgimi poletnimi dnevi vsrkale dovolj sončnih žarkov za pokrivanje vseh potreb. Za ogrevanje izkoriščajo geotermalne vrelce, v katere so speljane toplotne črpalke. Kjer se je le dalo, so se izognili uporabi betona in jekla, ki sta energijsko izjemno potratna materiala. Namesto njiju so za ogrodje in oblogo uporabili les iz okoliških gozdov in tudi s tem zmanjšali okoljski odtis zgradbe.
Svartovo krožno konstrukcijo nekaj metrov pod gladino fjorda podpirajo vodoodporni leseni piloti, zaradi katerih dobimo občutek, da okolju prijazen hotel pluje na vodi. Arhitekti so navdih zanje našli v tradicionalnih ribiških kočah na kolih, ki se imenujejo rorbu, in sušilnicah rib, ki se imenujejo fiskehjell. Stebre med vodo in osrednjo stavbo povezuje lesen pomol, ki je dovolj visok, da pod njim lahko plujejo čolni in manjše ladjice, kar je idealno za ljubitelje vodnih športov.
Hotel, ki bo imel samo sto sob, bo dostopen gostom, obiskovalcem in lokalni skupnosti. En del bo namenjen tudi izobraževalnemu in oblikovalskemu studiu, v katerem bodo raziskovali nove načine varčevanja z energijo. V načrtu je tudi trajnostna kmetija za oskrbovanje štirih hotelskih restavracij s hiperlokalnimi živili. Svart naj bi se odprl leta 2023, trenutno pa je še prezgodaj za natančnejše napovedi.
Arhitekturni biro Snøhetta že več kot 30 let načrtuje svetovno znane javne in kulturne projekte. Mednarodno slavo so dosegli leta 1989, ko jim je bil zaupan projekt nove knjižnice v egiptovski Aleksandriji. Sledili so ji še drugi pomembni projekti, od Operne hiše v Oslu do spominskega paviljona žrtvam 9/11 na mestu nekdanjega Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku. Snøhetta k vsakemu projektu pristopa večstransko – z arhitekturo, pa tudi krajinskim, notranjim, grafičnim in produktnim oblikovanjem. Oblikovali so celo nove norveške bankovce. Za aleksandrijsko knjižnico in oselsko operno hišo so dobili svetovno arhitekturno nagrado. Operna hiša je vse od svojega odprtja leta 2008 deležna kopice priznanj, kot so evropska nagrada za javni prostor, mednarodna arhitekturna nagrada in svetovna nagrada za trajnostno arhitekturo, 2016 pa je Wall Street Journal biro Snøhetta proglasil še za arhitekturne inovatorje leta.
