Nam lahko za začetek zaupate nekaj o sebi in vašem delu?
V podjetju Lestur že 25 let izdelujemo notranja lesena vrata po naročilu. Smo družinsko podjetje z dolgoletno tradicijo in zagovarjamo individualen pristop. To pomeni, da se stranki popolnoma posvetimo in ji ponudimo celovito rešitev, od svetovanja in tehnične pomoči do izdelave in končne izvedbe. Z mizarstvom in izdelavo pohištva po meri so se ukvarjali že naši predhodniki in lahko rečem, da se strast do lesa in mizarstva že nekaj generacij prenaša iz roda v rod. Sami smo v nenehni želji po širjenju naše dejavnosti ponudbo razširili še na steklena vrata in danes poleg lesenih vrat izdelujemo tudi vrsto steklenih izdelkov, kot so ograje, kabine za prhanje in predelne stene. V zadnjih desetih letih pa smo zelo uspešni tudi pri veleprodaji okovja za vrata in pohištvo, kjer zastopamo ekskluzivne blagovne znamke na slovenskem in hrvaškem trgu. Za končne kupce imamo tudi spletno prodajo.
Omenili ste, da je v vaši družini strast do lesa prisotna že dolgo. Se vam zdi, da se naš odnos do lesa spreminja?
Da, vsekakor, naš odnos do naravnega lesa se je v zadnjih letih precej spremenil. V mislih imam pozitivno spremembo, saj postaja družba bolj okoljsko ozaveščena, narašča pa tudi pozitiven odnos ljudi do naravnega lesa. Ljudje lesene izdelke in materiale vedno bolj cenijo. Povečuje se tudi ponovna uporaba starega lesa, v arhitekturi, pri notranji opremi in pohištvu.
Da je les vedno bolj cenjen material, smo zaznali tudi v pogovoru z direktorjem podjetja Lumar Markom Lukićem, ki čuti veliko ljubezen do lesa. V njem vidi material, ki omogoča visoko kakovost bivanja in je hkrati tudi najbolj trajnosten material. Skladišči CO2, ima torej negativen ogljični odtis, je obnovljiv pri pravilnem gospodarjenju z gozdom, pa tudi lesni odpad lahko koristno uporabimo. Kaj les predstavlja vam?
Za nas je les že v sami osnovi preživetje, brez lesa mi te dejavnosti ne bi mogli opravljati. Če se prestavim v mladost, ko izbiraš poklicno smer in se kot tehnično usmerjen človek odločaš, ali bi delal s steklom, kovino ali nekimi drugimi materiali, in je na drugi strani les, gotovo vidiš, da ti les da neko toplino. Delo z njim je drugačno kot z nekimi drugimi hladnimi materiali. V končni fazi imajo izdelki iz lesa neko dušo, svoje življenje in to z našimi vrati lahko prinesete v prostor. Poleg njegove neposredne praktične uporabe v arhitekturi, notranjem oblikovanju in umetnosti les bivalnim prostorom doda občutek domačnosti in estetike. Mi sicer delamo tudi z drugimi materiali, aluminijem, steklom, ampak ljubezen bo vedno ostala samo do lesa. Les daje pečat proizvajalcu in upam, da bomo to ljubezen prenesli tudi na nove rodove. So pa tudi drugi dejavniki. Včeraj sem na primer zakuril v kaminu in mi je les dal toploto. Za ljudi v sodobnem stresnem tempu življenja pa ima tudi pozitivne psihološke in zdravstvene koristi. Po stresnem dnevu je najboljše, da greš v gozd, drevesa te pomirjajo in ti dajejo pozitivno energijo. Gozdovi zagotavljajo tudi življenjski prostor neštetim živalskim vrstam. Les je tudi obnovljiv vir, saj je drevesa možno večkrat posaditi in posekati.
Slovenija je z 58 % gozdnih površin ena najbolj gozdnatih držav v EU, takoj za Švedsko in Finsko. Kako dobro znamo to izkoristiti? Menite, da je slovenska lesna industrija dovolj razvita glede na pogoje, ki jih ima?
Mislim, da se v Sloveniji zavedamo danosti velikih površin gozda in lesa, bi pa gotovo to lahko izkoristili še v večjem obsegu. Seveda pod pogojem, da država najde ravnovesje med gospodarskim razvojem in ohranjanjem okolja. Gotovo so potrebna vlaganja v razvoj lesne industrije, inovacije in raziskave, pa tudi podpiranje mladih, da se odločijo za šolanje na področju naše stroke.
Veliko delamo z Avstrijo in Avstrijci so zame v svetovnem merilu najboljši primer, kako se dela z gozdovi. Les je trajna dobrina in z njim ne smeš delati mačehovsko. Avstrijska država na primer subvencionira nakup lesa, zato kupci v Avstriji lahko zagotovijo boljšo ceno in gre ogromno kakovostnega, lepega lesa po primarni predelavi v Avstrijo. Če bi naša država delala po zgledu Avstrije, bi se velik del tega lesa vrnil v proizvodnjo v Slovenijo in tudi mi bi lahko po svetu prodajali končne izdelke z dodano vrednostjo. Lahko bi bili v samem vrhu, saj je slovenski narod znan po inovativnosti, po pridnosti, po dobrih idejah.
Mislite, da se bomo v prihodnosti lahko še pohvalili s takim bogastvom gozdov? Klimatske spremembe se bodo zelo verjetno odrazile tudi na gozdnih površinah.
Res je, podnebne spremembe vplivajo na velike površine naših gozdov. Vsako leto nas preseneti več požarov, padavin, suše itd. Toda po mojem mnenju je obstanek gozdov še bolj kot od klimatskih sprememb odvisen od človeških dejanj. To je nekaj, na kar v veliki meri vplivamo mi sami. Slovenija je res bogata z lesom, ampak kot sem omenil, odnos do lesa ni tak, kot bi moral biti. Niti ljudje nimajo pravega odnosa do lesa. Da nam lesa ne zmanjka, je treba skrbeti za gozdove. Mislim, da bi morali z gozdom delati bolj načrtno, pogozdovanje bi moralo biti drugačno. To je predvsem odgovornost države. Če spet posežem po zgledu Avstrije – morali bi imeti sistemski poseg v posaditev, da lahko ohranimo gozdove za nove rodove. Če se sprehodimo po gozdu, vidimo, da ni tako. Gozdovi se sami zaraščajo, plevel prerašča podrast in v bistvu jemlje možnost drevesom, da bi zrasla.
Kako pomemben vam je trajnostni razvoj?
Glede na to, da delamo v dejavnosti, ki je v veliki meri odvisna od naravnih danosti, nam je trajnostni razvoj seveda zelo pomemben. Cilj je, da smo uspešni v svoji dejavnosti, se stalno razvijamo in pri tem ne ogrožamo drugih, narave in naše skupne prihodnosti.
Vaše izdelke označuje natančnost izdelave in igra detajlov, eleganca, drznost, sodobnost oblikovanja. Ali v tem vidite podobnost z znamko Audi?
Podobnost je več kot očitna, zato vozim Audi (smeh). V podjetju Lestur res prisegamo na detajle, prefinjenost, inovativnost, a tudi na večno klasiko. Vse to opazim pri znamki Audi. Skozi razvoj vedno ohranja svojo eleganco in funkcionalnost, a vedno zna ponuditi nekaj več. To znamko razlikuje od drugih.
Kako vidite znamko štirih krogov?
Rekel bi, da je Audi verjetno v svetovnem vrhu, kar zadeva inovativnost, preprosto ima dobre rešitve. Tudi v našem podjetju si prizadevamo biti čim bolj inovativni, zato nam je to pri srcu. Znamka mi daje tudi občutek udobja, varnosti. Glede na to, da letno naredim 80.000 kilometrov, mi je to zelo pomembno. Veste, čeprav imam težave s križem, v svojem vozilu Audi nimam nikoli težav, niti na dolgih vožnjah. To pomeni, da je ergonomsko oblikovano za uporabnika. Vidim, da Audi daje poudarek skrbi za uporabnika.
Trenutno vozite prvi povsem električni model znamke Audi, Audi e-tron, ki je letos doživel temeljito prenovo in se preimenoval v Audi Q8 e-tron. Zakaj ste se takrat odločili za električni model?
Kot sem omenil, sem vedno rad inovativen in trajnostno naravnan. Električna vozila so me vedno mikala in čutil sem, da je napočil čas. Ko sem se odločal za Audi e-tron, je v bistvu pretehtalo to, da sem ga lahko preizkusil sam. Ko sem prvič sedel vanj, je bila to ljubezen na prvi pogled. Avto je imel čisto drugačno zmogljivost, kot sem bil navajen prej. Potem so me prepričali še v zastopstvu znamke Audi v Sloveniji, da je prihodnost v elektriki. In ko se navadiš na električno vožnjo, ne moreš več nazaj.
Vožnja z mojim vozilom Audi e-tron je tiha in udobna, vozilo je opremljeno z vsemi pametnimi funkcijami. Pri tem mi je seveda pomembna razpoložljivost električnih polnilnic, ki se je skozi leta izboljšala in omogoča vedno boljšo uporabo električnih vozil. Bi pa o tem imel tudi nekaj pripomb.
Nam jih lahko zaupate? Veliko nam pomenijo izkušnje voznikov.
Moram reči, da infrastruktura zaostaja za ponudbo električnih vozil. Vemo, da se je v Evropi veliko delalo na promociji električnih avtomobilov in se je v zadnjih letih njihova količina močno povečala. Infrastruktura pa temu ne sledi. Ko prideš na primer v sezoni na polnilno postajo nekje pri Zadru, to ni izkušnja, ki bi si jo želel. Tudi to, da električne polnilnice pri nas nimajo strehe in polniš z dežnikom v roki. Za malo se ti zdi, da si veliko investiral v avto, potem pa ni poskrbljeno niti za to, da bi električne polnilnice imele streho, tako kot jo imajo bencinske in dizelske črpalke, kar bi bil res zanemarljiv strošek. Če to ne bo rešeno, se bodo ljudje začeli umikati od električnih vozil.
Pogovarjati bi se morali tudi o ceni na hitrih polnilnicah. Če govorimo o tem, da naj bi bilo električno vozilo poleg ekoloških prednosti tudi ekonomsko gledano prijazno do uporabnika, je slaba računica, da me 100 kilometrov stane bistveno več kot vožnja z dizlom. Sploh, če veš, koliko stane 1 KWh. Govorim o cenah na hitrih polnilnicah nekaterih ponudkov v Sloveniji, ob tem, da velikokrat niti vse ne delajo ali pa ne s polno močjo.
Ampak kljub temu ste zvesti električnim avtomobilom.
Preden sem kupil prvi Audi e-tron, sem naredil izračun in dobro premislil, ali ustreza mojemu življenjskemu slogu. Kot sem omenil, na leto naredim 80.000 kilometrov, na dan dobrih 200-300 kilometrov. Slovenija je majhna in večino polnjenj za službene poti lahko opravim v domači polnilnici. Poti do 350 kilometrov mi sploh ne predstavljajo skrbi. Moje delo je zelo dinamično, lahko sem dopoldan v Novem mestu pri stranki, popoldan nekje drugje. Morda se bom sicer razbremenil, saj bomo zaposlili dodatne ljudi, ampak dinamika bo gotovo ostala, ne morem biti na mestu. Če ne bo drugega, bom skočil v Avstrijo na dnevno smučanje. V Ljubljani imam naštudirane lokacije, kjer lahko polnim vozilo in hkrati brezplačno parkiram, polnjenje na "navadnih" polnilnicah pa je relativno ugodno.
Kadar moram polniti na javnih polnilnicah, pa mi tistih 10, 15 minut postanka za kavo ne predstavlja stresa. V bistvu sem izračunal, da sem bistveno manj na polnilnih postajah kot vozniki vozil z notranjim zgorevanjem na bencinskih črpalkah, saj večino polnjenj opravim v domačih polnilnicah.
Katere lastnosti so vam pomembne pri avtomobilu, dodatni opremi? Ali mu poskušate dodati oseben podpis, morda kak lesen detajl iz ponudbe Audi Exclusive?
Pri električnem avtomobilu je seveda na prvem mestu doseg vozila in zmožnost hitrega polnjenja. Potem je tu še vsa dodatna oprema, ki jo pametni električni avtomobili že ponujajo. Pomemben mi je vrhunski zvočni sistem, nadgrajene možnosti osvetlitve, kakovostna izdelava, materiali in detajli. In nenazadnje seveda udobna ter varna vožnja za večurne poti.
Kaj vas je najbolj navdušilo, da ste se odločili za novi Audi Q8 e-tron?
Najbolj me je navdušil znatno večji doseg vozila. Zmogljivejša baterija, ki omogoča približno 100 km daljši doseg, dopušča še bolj sproščeno vožnjo. Dejavnost širimo tudi na Hrvaško in s tem vozilom tudi ta razdalja ne bo problem.
Omenili ste, da zelo veliko prevozite. Kakšen ste kot voznik?
Odvisno, koga vprašate (smeh). Sam bi rekel, da sem sposoben voznik, saj preživim velik del svojega časa prav v vozilu. Ko si veliko na poti, je še toliko bolj pomembno izbrati udobno in funkcionalno vozilo. Ker pa sem velikokrat v stiski s časom, bi mnogi rekli, da sem tudi zelo dinamičen voznik. Je pa pri tem najbolj pomembno, da se zavedamo dogajanja v prometu, svoje sposobnosti in dobrih refleksov.
Kakšne so vaše izkušnje z električno vožnjo? Jo lahko primerjate z vožnjo avtomobila z notranjem zgorevanjem?
O tem bi lahko govoril ure. Uporaba električnega vozila je povsem drugačna od uporabe vozila z notranjim zgorevanjem, precej novosti je že v samem polnjenju. Nikoli več ne obiščem bencinske črpalke, razen, kadar je tam polnilna postaja. Kot sem že omenil, je električna vožnja tiha, mirna, udobna. Na začetku je potrebnih več priprav, preden se odpravimo na pot. Ko pa enkrat osvojiš osnove električnega vozila, vse postane še bolj enostavno kot pri vozilu na notranje zgorevanje.
Se spomnite kakšnega zanimivega dogodka s svojih potovanj z modelom Audi e-tron?
Zanimivih dogodkov je več, predvsem na samem začetku, ko še nisem bil suveren glede zmogljivosti in dosega. Pri vožnji z lokacije na nižji na točko na višji nadmorski višini doseg vozila na prikazovalniku zelo hitro pada, kar te lahko kar malo prestraši, a na koncu poti se vse izenači. Večkrat na cilj pripeljem z le nekaj odstotki baterije, a me moj Audi e-tron še nikoli ni pustil na cedilu.
Bo tudi vaše naslednje vozilo električno?
Zaenkrat lahko trdim, da ostajam zvest električnim vozilom, saj me vedno znova navdušujejo. Meni je trenutno vožnja avtomobila na dizelski pogon stresna. Verjetno bi se navadil nazaj, če bi nekaj časa spet vozil taka vozila, ampak trenutno ni tako. Udobje vožnje je neprimerljivo, električen pogon je veliko, veliko boljši. Ni prestavljanja, sama vožnja deluje mehkeje, brez "lukenj", bolj tekoče, da ne govorim o pospeških, tišini, varnosti. Vemo, da so električni avtomobili varnejši, saj imajo na testnih trkih drugačno mečkanje. S svojim vozilom Audi e-tron nimam nobenih večjih problemov tudi pri 300.000 prevoženih kilometrih. Gledam pa seveda tudi na ceno in stroške. Ker tako veliko prevozim, pogosto menjam avtomobile, in če se mi matematika ne bi izšla, ne bi šel v to.
Ali spremljate razvoj avtomobilske industrije? Kaj vas najbolj navdušuje?
Razvoj vedno rad spremljam, vendar bi se težko osredotočil samo na eno stvar. Ena glavnih sprememb je bila zagotovo premik na hibridna in potem električna vozila, z vedno večjim izborov modelov in vedno večjo zmogljivostjo baterije ter posledično dosegom. Vse to spremljam z navdušenjem.
