G. Patnaik, na kakšen način Audi skrbi za spoštovanje človekovih pravic?

Kot avtomobilski proizvajalec, ki deluje po vsem svetu, nosimo veliko odgovornost do okolja, svojih zaposlenih in družbe kot celote – tudi do ljudi, ki delajo za podjetje vzdolž dobavne verige. To odgovornost jemljemo resno.

Spoštovanje človekovih pravic zato razumemo kot svojo dolžnost. Hkrati se zavedamo, da tako kompleksne dobavne verige prinašajo tudi tveganja. Ob več deset tisoč zaposlenih in dobaviteljih jih nikoli ne moremo povsem izključiti. Zato si nenehno prizadevamo čim bolje razumeti njihove vzroke in razvijati ukrepe, s katerimi jih lahko preprečimo ali učinkovito odpravimo.

Kaj so trenutno vaše prioritete?

Ker se na evropski in mednarodni ravni pojavljajo pomisleki glede različnih zahtev trajnostnega delovanja, je za nas še toliko pomembnejše, da pri tem vztrajamo. Hkrati moramo razširiti svoj pogled in preučiti, kje lahko pri uresničevanju našega poslanstva – varovanja ljudi in okolja – izkoristimo sinergije.

Ta sprememba perspektive je poleg učinkovitosti in poštenosti eden osrednjih stebrov Audijeve strategije na področju človekovih pravic. Strategija temelji na dragocenem delu, ki je bilo v podjetju opravljeno že pred uveljavitvijo nemškega zakona o dolžni skrbnosti v dobavnih verigah (LkSG). Med drugim gre za prepoznavanje in ocenjevanje tveganj, oceno trajnostnega poslovanja dobaviteljev (oceno S v kratici ESG) in mehanizem za obravnavo pritožb v dobavni verigi, skupaj z ukrepi, ki so jih na tej podlagi sprejele hčerinske družbe skupine Audi. Na tej trdni podlagi se pripravljamo na prihodnje zakonske zahteve. Hkrati izboljšujemo svoje procese, da bi lahko na podlagi stvarne presoje že zgodaj prepoznali in razreševali nasprotujoče si cilje.

Skupina Audi je dobro pripravljena na zahteve zakonodaje o dolžni skrbnosti. Kaj je treba upoštevati v luči odložitve evropske direktive o dolžni skrbnosti podjetij glede trajnostnosti (Corporate Sustainability Due Diligence Directive, CSDDD)?

Pri tem ne smemo popuščati. Nemški zakon o dolžni skrbnosti v dobavnih verigah (LkSG) ostaja v veljavi, čeprav je bila obveznost poročanja začasno odpravljena. Vse kaže, da bo direktiva CSDDD po vsebini zelo podobna zakonu LkSG. Države članice EU morajo direktivo CSDDD v nacionalno zakonodajo prenesti do julija 2028, v Nemčiji bo to najverjetneje urejeno s spremembo zakona LkSG. Ključno vprašanje je, kako lahko na posamezni stopnji dobavne verige ustrezno obravnavamo konkretno težavo in jo v najboljšem primeru tudi odpravimo.

Ker so naše dobavne verige kompleksne in večplastne, moramo za vsako tveganje in vsako težavo uporabiti prava orodja. Prav to zahteva tudi direktiva CSDDD. Le tako lahko ustrezno ukrepamo na vseh stopnjah vrednostne verige. To je velik izziv, hkrati pa kaže, kako velik pozitiven vpliv ima lahko naša skupina znamk: od več kot 12.300 neposrednih dobaviteljev v 59 državah že nekaj časa zahtevamo, da sprejmejo naš Kodeks ravnanja za poslovne partnerje in ga posredujejo tudi vsem svojim podizvajalcem.

Kodeks določa naše temeljne zahteve na področju človekovih pravic in varstva okolja ter je nespremenljiv del naših pogodb. Na pobudo Audijevega oddelka za nabavo že pet let uporabljamo prej omenjeno oceno trajnostnega poslovanja dobaviteljev, ki je pogoj za poslovno sodelovanje. Z njo še pred sklenitvijo pogodbe preverimo, ali dobavitelj izpolnjuje zahteve kodeksa ravnanja. Poleg tega izvajamo obvezna usposabljanja s področja človekovih pravic in varstva okolja, prilagojena posameznim tveganjem. To je obsežno delo, ki ne bo nikoli končano. Zahteva tudi spremembo miselnosti in osredotočenost na ljudi, na katere vpliva naše delovanje.

Zdaj, ko smo obdelali strokovno plat, pa še osebno vprašanje: kaj vas žene, da se zavzemate za človekove pravice?

Temeljni kamen je bil položen že pred mnogimi leti. Med študijem prava sem se imel priložnost udeležiti sestanka Komisije za človekove pravice v Ženevi. Razprave in predanost, ki sem jim bil tam priča, so name naredile trajen vtis. Tudi po več kot 25 letih pravniškega dela v podjetjih Audi in Volkswagen mi je ta tema ostala blizu. Vloga Audijevega skrbnika za človekove pravice tako na lep način sklene krog. To je eden od razlogov.

Kaj pa drugi razlog?

Ko sem bil mlad, sem z očetom potoval v Indijo, kjer je veliko sodeloval pri izobraževalnih projektih. Tam sem srečal delavce, ki so v težkih razmerah razbijali kamnite bloke in jih drobili v gramoz za gradnjo cest – tako odrasle kot otroke. Takrat sem videl in spoznal marsikaj, kar me gane še danes. Temeljnih pravic, ki se nam kot evropskim državljanom pogosto zdijo samoumevne, ljudje v mnogih drugih delih sveta nimajo. Kot globalno podjetje se moramo tega zavedati. Prav možnost, da lahko glede tega nekaj storim, me žene naprej.