Gospa Kühn-Gerres, festival Greentech (GTF) je v Londonu potekal pod naslovom "Podnebno krizo spreminjamo v priložnost". Katere priložnosti imate v mislih?

Krize vedno ustvarjajo premike. Ljudje in podjetja so posledično bolj motivirani za inovacije. Postopki nenadoma potekajo hitreje in bolj učinkovito in prav v tem vidimo priložnosti. Hkrati se namreč povečuje tudi pripravljenost za zavezništva in sodelovanje. Dober primer je pandemija koronavirusa, ki je prinesla spremembe v načinu dela – delo od doma je zdaj nekaj samoumevnega. Z nastopom krize so se nenadoma pojavile rešitve, ki so postopoma postale korporativni standardi.

Na festivalu Greentech se ukvarjate tudi z zagonskimi podjetji. Kakšna je njihova vloga pri tem?

Zagonska podjetja so gonilna sila inovacij. Imajo sposobnost hitrega razvoja rešitev in takojšnjega odziva na potrebe trga, zato so zlasti v kriznih časih pomemben vir spodbude, čeprav so za povečanje obsega vedno potrebna velika podjetja.

Kakšen razvoj opažate v skupnosti trajnostnih zagonskih podjetij?

Okoli trajnostnega razvoja je trenutno veliko pompa. Dogajanje na že uveljavljeni trajnostni sceni spreminjajo nova zagonska podjetja, pa tudi že uveljavljena podjetja. Kot vedno ima to svoje prednosti in slabosti. Raznolike skupnosti omogočajo tudi bolj raznolike razprave, zamisli in izdelki pa imajo več možnosti, da se prebijejo v ospredje. Toda vsi izdelki vedno ne izpolnijo svojih obljub, zato je treba pravočasno vzpostaviti mehanizme vrednotenja. Navkljub vsemu sem zelo vesela, da vlagatelji vse pogosteje prepoznajo priložnosti v trajnostnih poslovnih modelih. Tega še pred nekaj leti ni bilo.

Judith Kühn-Gerres je filologinja in zgodovinarka, ki je leta 2020 prevzela vodenje festivala Greentech. Pred tem je med drugim delala v New Yorku in Zürichu. Fotografija: John Phillips/Getty Images za Greentech Show GMBH © 2022.

Ali drži prepričanje, da drzni mladi podjetniki izpodrivajo uveljavljena podjetja?

Po podatkih “Start-up Monitorja” je povprečna starost uspešnega nemškega ustanovitelja 36 let. Razmišljanje, da gre za mlade proti starim, se mi zdi nekoliko zgrešeno. Navsezadnje nas vse poganjajo inovacije. Stvari, ki nam olajšajo postopke, prihranijo denar in koristijo okolju, so privlačne tako za podjetja kot za potrošnike in pomembno vplivajo na trg. Velika podjetja včasih pozabijo na potrošnika in ga na koncu izgubijo zaradi novega, bolj dinamičnega igralca na trgu. Toda to je del zdravega ekosistema, to je tisto, kar vse ohranja v gibanju.

Torej je treba združiti moči?

Vsekakor potrebujemo več razprave. Skupnosti so pri tem pomembno orodje, če so pripravljene na spremembe in dopuščajo tudi drugačna mnenja. Trajnostno življenje ali poslovanje je zahtevna naloga, ki zahteva veliko poguma in volje, da nekaj spremenimo, kar pa ni nujno močna lastnost naše družbe. Kot družba moramo najti skupne rešitve. Prav takšno razpravo dosledno spodbujamo na naših festivalih. Po mojem mnenju je danes sodelovanje najpomembnejša valuta.

GTF je zdaj prerasel v svetovni dogodek. Kakšne razlike opažate po svetu, ko gre za tako pomembno temo, kot je trajnostni razvoj?

Na vseh naših ciljnih trgih je vprašanje trajnostnega razvoja že zdaj pomemben element pri oblikovanju političnih in poslovnih agend. Razlikujejo pa se po usmeritvah, ravneh financiranja in tudi po prodajnih trgih. Na primer, povpraševanje po rešitvah za električno mobilnost in polnilno infrastrukturo je v Angliji veliko večje kot v Singapurju, medtem ko sta ZDA in Singapur veliko dlje na področju digitalizacije nepremičninske panoge.

Kaj se lahko Nemčija nauči od ZDA, Azije ali Anglije – in obratno?

Gre za zelo različne trge. Kar cenim pri ZDA in Veliki Britaniji, je njihovo navdušenje in pripravljenost za naložbe. V obeh državah se trajnostni gospodarski pristopi štejejo za veliko priložnost. Po drugi strani pa lahko Singapur zaradi svoje lege in velikosti hitro in učinkovito uresničuje svoje vizije. Čeprav je polnilna infrastruktura v teh državah trenutno neustrezna, je zelo verjetno, da jim bo uspelo uresničiti ambiciozen cilj, da do leta 2030 to korenito spremenijo. Nemčija je pred vsemi tremi trgi, ko gre za družbeno sprejemljivost. Pristope, kot so recikliranje, ponovna uporaba, kavcijski sistemi in krožno gospodarstvo, že dolgo sprejema velik del družbe.

¹Omenjeno je konceptno vozilo, ki ni dostopno kot serijski model.