To je prihodnost umetnosti

Umetniški kolektiv teamLab je muzej digitalne umetnosti (Mori Building Digital Art Museum: teamLab Borderless) postavil na umetnem otoku v Tokijskem zalivu. 7.000 obiskovalcev se vsak dan prepusti interaktivnim iluzijam, ki jih ustvarja več tisoč računalnikov in projektorjev.

11.05.2020 Avtor: Roland Hagenberg  Fotografije: teamLab

Razstava luči kot umetnost

Nedelja v Tokiu. Avtomatizirani, samovozeči vlak Jurikamome pridrvi na postajo Rainbow Bridge. Kot sardine v pločevinki stisnjeni potniki se prebijajo proti izstopnim vratom in korakajo proti svojemu cilju. V ozadju se razprostirajo pročelja stolpnic tega 35-milijonskega mesta, pred njimi pa se kažejo obrisi umetno ustvarjenega otoka Odaiba. Tudi tam stolpnice rastejo hitro, ljudje svoj kanček prostega časa zapravljajo z nakupovanji v bližnjih trgovinah, drugi z opazovanjem goste množice ljudi, ki se prebija skozi ulice.

 

Muzej na 10.000 kvadratnih metrih

Kam bi se usmerili? Lahko si ogledate 20-metrski kip robota Gundama, junaka japonskih animirank. Kaj pa repliko newyorškega Kipa svobode? Mogoče sedež japonske multinacionalke Fuji TV? Vmes si lahko ‘odpočijete’ v 40-minutni vrsti za kavo Starbucks. Ali pa se postavite v dva- do triurno vrsto za vstop v Mori Building Digital Art Museum: teamLab Borderless. Deset tisoč kvadratnih metrov velika zabaviščna dvorana ima skoraj tako dolgo ime, kot je dolga vrsta pred njo. V njej pa otroci, turisti, navdušenci nad digitalnim svetom ter sveži zaljubljenci na prvem zmenku.

“Prihodnost umetnosti zahteva rušenje zidov percepcije – zato je v imenu muzeja tudi beseda ‘borderless’ – brezmejno.”

Ken Kato, teamLab

Pisarna Kena Katoa leži v središču muzeja, obkrožena s kabli, utripajočimi strežniki ter nametanimi škatlami. Oblečen v preprosto majico pod črnim suknjičem Kato v svojih tridesetih opravlja funkcijo svetovalca, zadolženega za odnose z javnostmi. V nežnem, poslovnem tonu postavi mejnike za naš pogovor: “Prosim, samo brez vprašanj glede zasebnosti naših članov umetniške skupine.” Skupina, imenovana teamLab, ima več kot 400 članov po vsem svetu. “Znanec, ki je od ustanovitve član, je jamčil zame,” pravi Kato, ki se je gibanju pridružil zgodaj. “Sprejemanje novih članov je sprva potekalo glede na priporočila, toda danes tako imenovani lovci na talente iščejo nove ljudi. Večinoma so oblikovalci, strojniki, matematiki, programerji in umetniki.” Preostali, med njimi Kato, so odvetniki, finančni svetovalci, medijski strokovnjaki ali organizatorji. Pri svojem delu so anonimni. Vsi se pod vse podpisujejo zgolj z imenom ‘teamLab’.

Celoten koncept je plod idejne zasnove Toshiyukija Inoka, nekdanjega študenta matematike, arhitekture in računalništva. Zamisel je dobil pred 17 leti in še danes ta 41-letnik neutrudno pritiska na svoje umetnike, da obiskovalcem ustvarijo digitalno, zunajzemeljsko izkušnjo, s katero se bodo poenotili ter v njej tudi poskusili interaktivno sodelovati. “Prihodnost umetnosti zahteva, da podremo meje opazovanja in zaznavanja – zato se beseda ‘borderless’ (brezmejnost) pojavlja v imenu muzeja,” pravi Kato. V iskanju trajnega doma za svoje ideje je Inoko dosegel dogovor z japonskim nepremičninskim mogotcem, skupino Mori, ter tako leta 2018 odprl kompleks na otoku Odaiba. Vsak dan se več kot sedem tisoč ljudi postavi v vrsto pred vrata muzeja, vstopnice po 25 evrov pa so razprodane tedne vnaprej.

Razstava umetnosti različnih barv

Vsak dan vstopi sedem tisoč obiskovalcev

Kato nas iz svoje neonsko osvetljene pisarne pospremi v neskončno temačnost brezmejnega muzeja. Tu, obdan s tiho, nebeško glasbeno podlago, dobiš občutek samote. Kot bi bil sam v muzeju. Oči iščejo oporne točke, noge trdna tla, z rokami pa poskušaš preprečiti, da bi se zaletel v morebitne ovire na poti v neznano. Kmalu ob sebi zaznaš deset, 50, 100 sebi podobnih tavačev. 

“Tehnologija osvobaja umetnost njenih materialnih omejitev in jo iz tradicionalnih galerij pošilja ven v svet.”

Ken Kato, teamLab

Kot hipnotizirani, v muzeju, kjer sta hrana in pijača prepovedani, preživijo več ur. Projekcija cvetočega travnika, sredi katerega nepremično stoji mati, ki nad otrokom drži cvetlico, s katere odpada listje. Pa črke, ki padajo na tla proti otroku, ki jih lovi, a jih ta ne doseže, ker tik nad njim zbledijo. Oblak svetlečih metuljev, ki obkroža obiskovalce muzeja, ti pa jih poskušajo uloviti, pobožati, se jih dotakniti.

Učinki in celotna izkušnja so osupljivi, vse skupaj pa prekaša okvirje običajnega obiska muzeja, zato se na koncu vprašamo, kako sploh kategorizirati tako izkušnjo? Kot mešanico obiska rock koncerta, Disney Worlda, planetarija in kina IMAX? “Umetnost je znova prišla do točke obrata,” pravi Kato. “Sprva smo imeli kredo in jamske poslikave. Potem vodoodporne materiale. In nazadnje fotografijo, ki se je že oddaljila od okvirjev tradicionalne vizije umetnosti. Tehnologija osvobaja umetnost. Ne omejuje je na materiale in okvirje, tradicionalne galerije pa zamenjuje neskončnost sveta.” Odvetnik v Katu nato hitro doda: “Toda, brez finančne podpore in trdnega jedra te ekipe je tudi taka umetnost ogrožena.”

 

 

Kolektiv teamLab je zavezan anonimnosti

‘Tovarniški’ način produciranja umetniških del ni nekaj, kar se pojavlja šele v zadnjem času. Tudi Michelangelo je imel kup pomočnikov, ki so delali zanj, medtem ko je Andy Warhol nekaterim umetninam namenil le svoj podpis. Današnji zvezdniki sledijo njihovemu načinu dela. Za Jeffa Koonsa, Damiena Hirsta, Jadžoija Kusamo in Takahašija Murakamija sta medijsko pojavljanje in marketing ravno tako pomembna kot ustvarjanje – če ne celo bolj. Zato je bilo samoumevno, da je bil Murakami eden od prvih obiskovalcev muzeja. Še več, njegova galerija Kaikai Kiki je muzeju prodala nekaj slik po smešno nizki ceni 5.000 dolarjev, ki pa so danes vredne vsaj 20-krat toliko. V nasprotju z Murakamijem so avtorji umetniških del v muzeju anonimni. Bo ta skrivnostnost magnet za potencialne kupce del? Čas bo pokazal.

small text

heading

text

button
Modra umetniška slika

Čajnica tukaj in zdaj

Pričakovano, ekipa teamLab je zaznala to dilemo, zato je znotraj kompleksa na otoku Odaiba postavljena tudi čajna hiša. Imenuje se En, kar pomeni krog. Tudi tu svetlobni učinki tvorijo temačno, meditativno vzdušje, odsevi nežnih tonov pa se gibljejo po stenah in orisujejo na skodelicah, napolnjenih z zelenim čajem. “Naša čajna hiša obstaja samo tukaj in zdaj. Ko bo vsega konec, bomo uničili vse načrte in programe,” pravi Kato. Edinstvenost digitalnih umetniških zapisov, čeprav je možnost njihove reprodukcije otroške lahko delo, jim veliko pomeni. Tukaj lahko okusiš to umetnost, jo preizkusiš, in če želiš, v trgovini kupiš čaj, ki si ga pil. A izkušnja obiska muzeja ostaja edinstvena, vrednost certificiranih programskih zapisov pa ogromna. Zato jih ne želijo kopirati in prikazovati zunaj muzeja.

One of the big problems we’ll have is acceptance.

Massimo Martinotti, head of mobility solutions, Italdesign

small text

heading

text

button

The journey is the reward

The company has already conducted a flight in public, at Drone Week in Amsterdam last year – but using a 1:4 scale model. The flight module accurately placed a passenger capsule on the ground module, which then drove from the test grounds autonomously. This proved the effectiveness of the Airbus coupling system and its locking and latching functionality. The air module currently rests on legs to make docking easier, but it’s envisaged that such legs would not be required by the time the concept reaches production.

To make the project with full-sized versions viable, more powerful batteries than those that exist today would be required, and Airbus is currently working on developing such technology. Noise is another issue, and reduction of the high-pitched whirring familiar to anyone who has witnessed even a small drone in flight is being sought. Italdesign is working with Audi to develop battery and electric-motor technology for the ground module – an area in which Audi’s engineers have already proven highly competent, as the recent launch of the e-tron SUV testifies. Therefor an Audi engineer is also based with the Italdesign team in Italy.

“Danes lahko vsak od nas spremeni svet. Še nikoli ni bilo tako enostavno. Hkrati pa to pomeni, da ljudje veliko lažje vplivajo tudi na moj svet. To je naša usoda.”

Ken Kato, teamLab

Japonci so znani po tem, da jim dobre manire pomenijo ogromno. Smeti raje odnesejo domov, kot da bi jih brezskrbno odvrgli neznano kam, pred metroji stojijo poravnani v vrsto, najdeno denarnico pa nemudoma odnesejo na najbližjo policijsko postajo. Skrb do okolja in do bližnjega je močno zapisana v družbo. Ravno zato so digitalna cvetlična polja najbolj varna na Odaibi. Pa bo v prihodnje tudi tako?

 

Z večanjem priljubljenosti je obstoj tako zasnovanega projekta zagotovo vprašljiv. A ravno to, da sedemtisočglava množica vsak dan v temi tava po svetlobnem labirintu, je na neki način kolektivni preizkus človeškega zavedanja sebe v okolju. In če jih omejimo in jim dovolimo ogled umetnin iz neke določene perspektive? Potem brezmejni muzej teamLab ne bo nič drugačen od Disney Worlda. Odvetnik Kato ne vidi težav: “Danes vsak od nas lahko spremeni svet in lažje je kot kdaj prej. Toda to pomeni tudi, da je lažje vplivati na koga drugega. To je naša usoda in ne moremo je spremeniti. Zato, čemu skrb?”

small text

heading

text

button
2020-01-AudiLab_newsletter_01
2020-01-AudiLab_newsletter_01

Novičnik

AudiLab Slovenija

Enkrat mesečno iz naše online revije AudiLab Slovenija pripravljamo izbor zanimivih člankov o inovacijah, e-mobilnosti, trajnostnem razvoju, doživetjih, življenjskem slogu, Audi športu in posebnih ponudbah iz našega prodajnega programa. Naročite ga v svoj e-nabiralnik.

Naročam novičnik