“Evolucija volana zelo hitro napreduje. Iz jeklenega ogrodja, oblečenega v usnje, se je volan v zadnjih treh desetletjih preoblikoval v visokotehnološko krmilno enoto, ki izpolnjuje najvišje standarde oblikovanja in kakovosti,” pravi Marcel Bruch, odgovoren za razvoj volana pri znamki Audi. “V zadnjih enajstih letih smo predstavili kar štiri generacije volanov z več kot 200 različicami za različne modele.”
Nova generacija volana za vozila Audi je nastala iz različnih, sprva konkurenčnih oblikovnih osnutkov in serijskih zahtev. Eden največjih izzivov v postopku razvoja volana je razporeditev vseh funkcij. “Volan kljub široki paleti funkcij ne sme biti prenatrpan, temveč mora biti intuitiven za uporabo, da se lahko vozniki popolnoma osredotočijo na cesto,” pravi Bruch. “Operativne in praktične funkcije volana so določene za vsak model posebej. Novi Q4 e-tron ima na primer 18 različnih funkcij. To predstavlja velik izziv.”
Razvojna skupina najprej pripravi pregled vseh nujnih funkcij, v drugem koraku pa vse medsebojno povezane funkcije združi v skupke. Nato se je treba odločiti, kako funkcije prerazporediti in v postopku oblikovanja izbrati ustrezne krmilne elemente. Šele potem nastopi odločitev, kako se bo funkcije upravljalo – na dotik ali s fizičnimi tipkami. “Rezultat je osnovni design s prilagoditvami za posamezen model in funkcije,” pove Bruch. “Standardni volan se od opcijskih izvedb lahko razlikuje na primer glede na pokrov, okrasne obloge, barve, aplikacije in tehnične funkcije.” Samo za model Q4 e-tron je na voljo 16 različic volana. Novost pri kompaktnem električnem SUV-ju je volanski obroč, ki je na voljo z ravnim zgornjim in spodnjim delom. Gre za design, ki ni le zelo športen, temveč je tudi posebej prilagojen novi obliki zaslona in olajša vstopanje in izstopanje iz vozila. “Stalno moramo usklajevati nasprotujoče si zahteve med designom in ergonomijo. Volan mora ostati priročen in hkrati izpolnjevati določene ergonomske zahteve,” pojasnjuje Bruch. “Pri tem je ključno, da najboljšo možno rešitev poiščemo že zgodaj v razvoju.”
Pri razvoju volana se podjetje Audi ravna po naslednjih temeljnih načelih:
Ker je volan del sistema za zadrževanje voznika, je treba pri njegovem razvoju upoštevati več kot 35 različnih zakonov in smernic. Nekateri od njih se prekrivajo, odvisno od države. Med njimi so specifikacije, ki se nanašajo na varnost potnikov v primeru trka in vnetljivost, urejajo pa tudi oblikovanje, materiale in asistenčne sisteme. Volani znamke Audi imajo povsod po svetu enak design, odstopanja med državami so le pri voznikovi zračni blazini zaradi različnih zakonskih zahtev v primeru trčenja.
Voznikova zračna blazina je del serijske opreme v vozilih znamke Audi od leta 1993 – mejnik na področju pasivne varnosti vozil. “Uvedba zračne blazine v volanu je predstavljala velik izziv za oblikovalce in razvijalce, saj je moral blažilnik udarcev ostati čim manjši. Vendar so tehnologija in proizvodni procesi tudi na tem področju močno napredovali in postali vse bolj prostorsko varčni,” pravi Bruch. V primeru trka mora volan zdržati velike obremenitve, volanski obroč ali drugi deli volana se ne smejo zlomiti. Za preverjanje vzdržljivosti volana se izvajajo različni preizkusi oziroma testna trčenja (crash tests), pri katerih testne lutke v različnih položajih udarijo v ogrodje volana pri hitrostih do 26 km/h. S takšnimi preizkusi je mogoče natančno določiti visoko obremenjena območja in jih optimizirati z rebrastimi strukturami in debelino sten.
Pri znamki Audi pomembno vlogo igra tudi to, kakšen je občutek volana v rokah. Vsi volani s funkcijo zaznavanja rok na volanu (Hands-on-Detection) in/ali sistemom gretja volana so dvoslojno oblazinjeni s peno in tako nudijo izjemno raven kakovosti površine in dober oprijem. Ta standard se uporablja pri vseh najmanjših podrobnostih in za vsak krmilni element. Vozniki to občutijo na primer pri izjemno natančnih postopkih vrtenja in pritiskanja ali edinstvenim zvokom tipk na volanu, značilnim za Audi.
Pri izbiri materialov se pri znamki Audi opiramo na tri merila: kakovost, trpežnost in dolgo življenjsko dobo. Vse vrste usnja, ki jih uporabljamo, so stranski proizvod pri proizvodnji hrane, so strojene brez uporabe kroma, zračne in barvane. V laboratoriju med drugim testiramo odpornost proti obrabi, svetlobno obstojnost, obnašanje pri krčenju, upogibno in natezno trdnost, izpuste v notranjosti in gorljivost.
“Poleg tega bomo v prihodnosti kot prevleko za volan uporabljali material iz mikrovlaken Dinamica,” dodaja Bruch. “Dinamica je na pogled in otip kot semiš, vendar je v veliki meri izdelana iz recikliranega poliestra, ki izvira iz tekstila in PET plastenk.”
Zgodnji prototipi v polnem merilu predstavljajo prvi mejnik v razvojnem procesu. Gre za 3D natisnjene komponente, pri katerih se usnje ročno nanese na obroč, pritrdi z lepilom in nato ročno zašije kot pri serijskih modelih. Nadaljnji razvoj in dokončna izdelava temelji na podlagi teh prvotnih vzorcev. “Vendar pa je novo generacijo volana mogoče pravilno in dokončno oceniti le na cesti,” poudarja Bruch. “Testiranje poteka v predserijskih vozilih s preizkusi vzdržljivosti. Testni vozniki so tako občasni vozniki kot tisti, ki vozijo pogosto, ženske in moški, mlajši in starejši, visoki in nizki ter agresivni in bolj zadržani vozniki. Ne glede na njihove razlike so vsi certificirani Audijevi strokovnjaki, ki vozila testirajo in ocenjujejo z vseh vidikov, pomembnih za kupca. V fazi razvoja dragoceno prispevajo k zagotavljanju najboljše možne funkcionalnosti in ergonomije.
Kakšen je občutek volana v rokah med vožnjo? Je volanski obroč predebel ali pretanek? Ali ima robove, ki motijo pri dotiku? Kako bi ocenili splošno ergonomijo volana? Je dovolj intuitiven za uporabo? Ali funkcija zaznavanja rok na volanu deluje pravilno? Vse to preizkušamo v različnih prometnih situacijah in okoljih – v mestih, na podeželskih cestah in na avtocestah. V tem procesu približno 600 predserijskih vozil na cesti preživi približno šest mesecev, opravi 700.000 ur vožnje in prevozi 35 milijonov kilometrov. “Na ta način zagotovimo, da naši volani izpolnjujejo najvišje standarde kakovosti in varnosti,” pove Bruch.
