Poleg Audijevega centra odličnosti za visokotehnološke sestavne dele v Münchsmünstru se razprostira 17 hektarjev veliko zemljišče, kjer so svoj dom našle majhne divje čebele. Šele ko pogledate od blizu, opazite, kako brenčijo od cveta do cveta.

Ob leta 2013 zgrajeni tovarni je Audi ustvaril naravni habitat za rastlinske in živalske vrste. Zaščita biotske raznovrstnosti na tej in drugih lokacijah je majhen, a pomemben del prizadevanj znamke Audi za nižji ogljični odtis. Pri tem se podjetje osredotoča na celotni življenjski cikel svojih izdelkov: od zmanjšanja izpustov CO₂ v dobavni verigi in proizvodnji; zagotavljanja najnižje možne ravni izpustov v fazi uporabe; do odgovornega recikliranja sestavnih delov ob koncu življenjske dobe avtomobila.

“Biotska raznovrstnost je temeljni vidik človekovega obstoja,” trdi dr. Antje Arnold. Biologinja in tiskovna predstavnica za varstvo okolja pri znamki Audi skrbi za vse pobude za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so združene v Audijevem okoljskem programu Mission:Zero. Leta 2015 se je Audi pridružil nemški pobudi Biodiversity in Good Company (Biotska raznovrstnost v dobri družbi) in se s tem zavezal zaščiti biotske raznovrstnosti. Antje Arnold večine svojega delovnega časa ne preživi v naravi, temveč na konferencah z Audijevimi zaposlenimi. Ena od njenih nalog je namreč ozaveščanje o pomenu biotske raznovrstnosti med zaposlenimi.

Biotska raznovrstnost je več kot zgolj raznolikost vrst. “Po eni strani gre za raznolikost ekosistemov. Samo v Evropi poznamo več kot 270 takšnih habitatov. Če človek spremeni samo en vidik, se spremeni celoten ekosistem,” pojasni Antje. “Vendar je tudi raznolikost vrst ključnega pomena.” Enako pomembna pa je tudi genska raznolikost znotraj posamezne vrste. Če na svetu ostane le še nekaj bengalskih tigrov, bo to nekega dne privedlo do križanja med primerki, ki so si v sorodstvu, in tako bo vrsti grozilo izumrtje. Genska raznolikost namreč živim bitjem omogoča, da se prilagodijo na spremembe v okolju.

V Münchsmünstru seveda ni bengalskih tigrov, je pa danes tam 160 vrst cvetlic in 100 vrst divjih čebel. Za primerjavo: v naravnem rezervatu bi našli med 110 do 120 vrst divjih čebel. “Odkrili smo nekaj vrst čebel, ki so na tem območju že dvajset let veljale za izgubljene. Med njimi je na primer mali zemeljski čmrlj, ki ga na Bavarskem ali ob vznožju Alp že desetletja nismo videli, zato je trenutno uvrščen na rdeči seznam Bavarske kot ‘izumrla' ali 'izgubljena' vrsta.”

Zdrava biotska raznovrstnost koristi tudi ljudem. “To je ekonomska in življenjska osnova za naše preživetje. Biotsko raznovrstnost si lahko predstavljate kot gosto tkano mrežo, v kateri ležimo. Več kot je lukenj, večja je verjetnost, da bomo padli skoznjo,” nam slikovito opiše biologinja. Toda prav ljudje smo tisti, ki s svojimi dejanji najbolj škodimo biotski raznovrstnosti. Primer tega so podnebne spremembe. “Za mnoge vrste so nekatera območja nenadoma postala prevroča. Ne uspejo se dovolj hitro preseliti in umakniti pred vročino,” pravi Antje. “Vse kar počnemo, vpliva na biotsko raznovrstnost, ki tiho umira. Če ne bomo dovolj pozorni, tega sploh ne bomo opazili.”

Ko se Antje sprehaja po poljih marjetic in med grmički ter drevesi v Münchsmünstru, ji na obrazu sije navdušenje. Zelo barvito je, saj tu raste veliko različnih rastlinskih vrst, na primer prava lakota, navadni gadovec in navadni pečnik.

“Vsak ukrep za zaščito biotske raznovrstnosti šteje, ne glede na to, kako majhen se zdi na začetku,” pravi. Poleg travnika, suhih površin in potoka tu stojita tudi čebelnjak za avtohtone vrste, na primer navadno čebelo, in hišica za divje čebele, ki so jo zgradili vajenci proizvodnega obrata. Zaščita čebel je še posebej pomembna za naravo in za človeštvo: čebele oprašujejo divje rastline in kmetijske pridelke in tako neposredno prispevajo k preskrbi s hrano. Zaradi intenzivnega kmetijstva čebele ogroža pomanjkanje primernih mest za gnezdišča in krmo, zato so takšni projekti še toliko bolj dragoceni.

Čeprav je Audijevo zemljišče s 17 hektarji relativno majhno, pa ima lahko velik učinek. “Ustvarjamo habitat, kjer se lahko različne živalske vrste nemoteno razmnožujejo. Od tu se potem preselijo naprej na podeželje,” pravi Antje, ki ta prostor razume kot nekakšno porodnišnico.

Da bi dosegli čim večji učinek, se biologinja in člani njene ekipe strateško lotevajo projektov za zaščito biotske raznovrstnosti. Audijeve proizvodne lokacije preverjajo z indeksom biotske raznovrstnosti, kar jim omogoča izdelavo strategije za boljše ekološko ravnovesje in merjenje njene uspešnosti. Bolj kot so projekti z barvitimi cvetličnimi travniki in dvignjenimi gredicami opazni, večja je verjetnost, da bodo zaposleni te ideje odnesli domov in tam nadaljevali poslanstvo biotske raznovrstnosti. Zato bodo v prihodnje tu potekale tudi delavnice in vodeni ogledi. V novem projektu na lokaciji v Ingolstadtu lahko zaposleni že sami vrtnarijo v dvignjenih gredicah. "Ko pomislim na vse, kar lahko skupaj ustvarimo, se mi naježi koža,” še pove Antje.