»Namen sprememb je pospešiti prehod na električno mobilnost v Sloveniji, saj ugotavljamo, da naša država žal pri tem ni najbolj uspešna. Po moji oceni imamo odlične strategije, se pa počasi udejanjajo. Ob tem bi poudaril, da je promet edini sektor, na katerem izpusti naraščajo, zato opozarjamo, da bi bilo smiselno narediti res odločne ukrepe. Eni od takih so davčni ukrepi, nekateri so zdaj sprejeti in jih zelo pozdravljamo. Tudi v drugih državah so se izkazali za učinkovite,« na začetku našega pogovora poudari dr. Slavko Ažman, ki vodi tudi delovno skupino za davke pri Sekciji za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije in je soavtor državne strategije za področje alternativnih goriv v prometu.
»Glavna sprememba, od katere si največ obetamo, je možnost uveljavljanja odbitka vstopnega davka na dodano vrednost (DDV). Do zdaj je bilo za osebna vozila to možno le, če jih je podjetje uporabljalo za točno določene dejavnosti, kot so dajanje vozil v najem, avtošole, taksi službe in podobno, po novem pa to velja tudi za baterijska električna vozila, in sicer za vse dejavnosti«, pojasnjuje dr. Ažman.
Novela Zakona o DDV, ki velja od januarja 2022, z novim členom 66.b tako uveljavlja pravico podjetij do odbitka DDV pri nakupu motornih vozil (osebnih avtomobilov, motornih koles, koles in podobnih vozil s pomožnim motorjem), ne glede na to, za kakšno dejavnost se vozilo uporablja. Izpolnjena morata biti le naslednja pogoja:
Vendar pozor, pravica do odbitka DDV se nanaša le na poslovno rabo električnega avtomobila, za neposlovno uporabo pa mora podjetje plačevati davek. Neposlovna raba je uporaba službenega vozila v zasebne namene, kamor šteje tudi pot v in iz službe.
Dr. Slavko Ažman, vodja oddelka poslovnega upravljanja pri Porsche Slovenija
Kako podjetje obračunava poslovno in neposlovno rabo, pojasni dr. Ažman: »Ob uveljavitvi novele zakona je bilo nekaj dilem glede uporabe v poslovne in neposlovne namene. Na koncu je nastal kompromis, zapisan tudi v Pravilniku o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, ki je dovolj jasen in je podjetjem olajšal postopek obračuna. Na začetku se je pričakovalo, da se bo popravke delalo mesečno, zdaj pa je v Pravilniku določeno, da se popravek obračuna letno. Konec leta se pogledajo kilometri, ki jih je službeni električni avtomobil naredil v enem letu in odštejejo kilometri po potnih nalogih. Razlika velja za neposlovno rabo. Število teh kilometrov se potem pomnoži s postavko za povračilo potnih stroškov in na to se obračuna DDV, ki ga mora plačati podjetje. Ta davek je povsem neodvisen od vrednosti avtomobila in višine odbitega vhodnega DDV, tako da se splača podjetjem narediti izračun.«
Kolikšen je DDV za osebno rabo službenega električnega vozila? Davčno osnovo določajo dejansko prevoženi kilometri (za neposlovno rabo) in najvišja neobdavčena višina povračila stroškov prevoza na službenem potovanju na prevožen kilometer. Po trenutno veljavni uredbi za povračilo stroškov se za vsak kilometer uporabe službenega električnega vozila za osebne namene v davčno osnovo za obračun DDV vključi 0,37 evra. Z upoštevanjem davčne stopnje do zneska do popravka DDV pridete tako, da število zasebnih kilometrov pomnožite z 0,081 evra.
Ali se podjetju splača uveljaviti odbitek DDV ali ne, je odvisno predvsem od dveh dejavnikov, še pove dr. Ažman: »To je od vrednosti električnega avtomobila – višja kot je njegova vrednost, višja je višina odbitega DDV - in od tega, koliko se službeni avtomobil uporablja v zasebne namene.« Natančneje, odbitek DDV se manj splača uveljavljati pri cenejših električnih avtomobilih in če se veliko uporablja v zasebne namene.
»V vsakem primeru pa je možno uveljavljati odbitek vstopnega DDV tudi od vseh povezanih storitev,« še doda dr. Ažman. Poleg olajšave pri nakupu vozila se namreč lahko pravica do odbitka DDV uveljavlja tudi pri:
Popravek vstopnega davka je mogoč celo za električna vozila, ki so bila kupljena že pred uveljavitvijo sprememb Zakona o davku na dodano vrednost. Pri tem se upošteva petletno obdobje uporabe vozila, od katerega se odštejejo dnevi pred uveljavitvijo zakona (21.1.2022).
Pomembna sprememba je tudi ukinitev bonitete za zasebno uporabo službenega električnega vozila, določena v noveli Zakona o dohodnini (z dopolnjenim 43. čl.). To pomeni, da službeno električno vozilo ne povečuje osnove za dohodnino zaposlenega, ki to vozilo uporablja. Za primerjavo, za vozilo, ki ima motor z notranjim zgorevanjem, davčna stopnja sicer ostaja nespremenjena in znaša 1,5 odstotka vrednosti avtomobila na mesec.
»V tem primeru je bil glavni cilj spodbujanje uporabe teh vozil. Če ima podjetje vozila brez izpustov, se nam zdi smiselno, da se spodbuja njihova uporaba. Da ne prihaja do tega, da se zaposleni, ki jim pripada službeno vozilo, v prostem času vozijo z vozili z motorjem z notranjim zgorevanjem,« ob tem pojasni še dr. Ažman.
| Vrednost vozila | Davčna stopnja | ||
| Boniteta | 70.000 € | 1,50 % | 1.050 € |
| Stopnja | Osnova | Mesečno | Letno | |
| Prispevki zaposlenega | 22,10 % | 1.050 € | 232,1 € | |
| Dohodnina | 45 % | 817,95 € | 368,1 € | |
| Zaposleni skupaj | 600,1 € | 7.201,15 € | ||
| Prispevki podjetja | 16,1 % | 1.050 € | 169,1 € | 2.028,5 € |
Izračun velja za zaposlenega v najvišjem plačnem razredu (45%).
Skupni prihranek uporabe službenega električnega vozila namesto dizelskega za zaposlenega v najvišjem plačnem razredu je pri avtomobilu v vrednosti 70.000 evrov približno 600 evrov mesečno oziroma 7.200 evrov letno. Nekaj prihrani tudi delodajalec, in sicer nekaj manj kot 170 evrov mesečno (2.028 evrov letno).
»Tretji ukrep pa je nova olajšava za vlaganja podjetja za digitalno preobrazbo in zeleni prehod. Po novem lahko podjetje 40 odstotkov neto vrednosti vlaganj v trajnostno mobilnost uveljavlja kot davčno olajšavo. To ne pomeni, da se za 40 odstotkov vrednosti investicije zmanjša davek, ampak si podjetje s to olajšavo zniža davčno osnovo in posledično plača manjši davek na dobiček za podjetja,« še pojasni dr. Ažman.
Ob tem je treba omeniti, da olajšava velja za električne avtomobile, pa tudi za polnilne postaje, sončne elektrarne in hranilnike energije. Olajšava je mogoča tudi pri lizingu, vendar le, če gre za nakup s finančnim lizingom, pri nakupu z operativnim lizingom pa ne.
Za konec dr. Slavka Ažmana povprašamo še, kako v avtomobilskem sektorju ocenjujejo nove olajšave in za kaj si še prizadevajo. »Izredno veseli smo, da so se te spremembe uveljavile in upam, da bodo ostale. Bo pa treba storiti še več, če želimo doseči cilje, ki smo si jih zadali kot država in se tudi mednarodno obvezali. Želimo si ne le, da bi bilo električno vozilo ekonomsko smiselno, kar načeloma je že zdaj, če gledamo skozi njegovo celotno življenjsko dobo, ampak da bi bil tudi nakup enako enostaven. Tu imam v mislih predvsem poenostavitev in pohitritev postopkov za uveljavljanje subvencij ter ostalih finančnih olajšav in spodbud. Želimo si predvsem, da sistem postane predvidljiv. Že dolgo si prizadevamo za digitalizacijo postopkov, dobro pa bi bilo tudi celovito prenoviti sistem finančnih spodbud, ki trenutno poteka prek Eko sklada. Trenutni vir financiranja finančnih spodbud za nakup električnih vozil ni ravno najbolj primeren, saj je kriterij pri Eko skladu povečanje energetske učinkovitosti. Mislimo, da bi bil primernejši vir financiranja Podnebni sklad, v katerem se zelo namensko zbirajo sredstva za boj proti podnebnim spremembam iz emisijskih kuponov.«
Zakonodaja:
