Najprej čestitamo za odličen nastop v Beaver Creeku, kjer ste prvič stopili na zmagovalne stopničke tekem Audi FIS svetovnega pokala v alpskem smučanju. Pravzaprav bi lahko rekli, da ste odprli letošnjo sezono hitrih disciplin, saj ste se na progo podali kot prvi na štartni listi. Je bilo to dobro?

Pri smuku je prvo štartno mesto lahko prednost. Smukači spoznamo progo že na dveh treningih pred tekmo. Pri superveleslalomu teh predhodnih treningov ni, zato bi bilo tam mogoče malo težje. Tako da sem bil kar vesel, ko sem izvedel, da imam štartno številko ena. V bistvu je potem težje čakati v cilju. Tam čutiš večjo napetost kot na štartu.

Nase ste opozorili že na treningu, ko ste, sicer z zgrešenimi vratci, dosegli najhitrejši čas. Kakšna pričakovanja, cilje imate za letošnjo sezono?

Že med treningi, tudi v Čilu, sem vedel, da sem zelo hiter in sem imel dober občutek. Zdaj po začetku sezone vem, da se da in da sem blizu najboljšim. Rad bi tako nadaljeval in morda v letošnji sezoni enkrat stopil tudi na najvišjo stopničko.

V Beaver Creeku nas je navdušil tudi vaš nastop na superveleslalomu. Nam gledalcem je bila vaša vožnja videti tako sproščena, lepa in prepričani smo, da vam uspeh tudi v tej disciplini ne bo ušel.

Hvala. Vesel sem, da mi je tudi na tisti progi uspela dobra vožnja in hkrati žalosten, ker mi ni uspelo pripeljati do cilja. Sem pa po drugi strani zadovoljen, ker vem, da imam potrebno hitrost tudi v superveleslalomu in upam, da bom tudi v tej disciplini pokazal tako dober rezultat kot v smuku.

Rezultati seveda ne pridejo sami od sebe. Kako ste se pripravljali na sezono? So bile letos priprave kaj drugačne?

Letos smo se prvič odločili, da gremo dvakrat na trening v Čile. Poleg običajnega treninga avgusta smo bili tam še konec septembra, saj so bile tu v Evropi precej “čudne” razmere – ali snega ni bilo ali je ravno začelo snežiti. Mislim, da je bila to dobra odločitev, saj so bili pogoji v kampu v Čilu zelo dobri in smo oktobra lahko še veliko smučali. V prejšnjih letih je bilo teh snežnih treningov manj. Lansko leto smo na primer po vrnitvi v Evropo lahko naredili le pet, šest treningov na snegu za priprave na Ameriko.

Letos se je zamenjalo tudi precej vaše ekipe.

V bistvu se je zamenjala celotna ekipa. Tekmovalci smo ostali, zamenjal se je trenerski štab, oba trenerja, sam imam novega serviserja. Rekel bi, da je to dobrodošla sprememba, ki je dala neki nov veter, in smo se tudi hitro ujeli. S serviserjem sva hitro našla skupen jezik in vesel sem, da nam je uspelo.

Ste spreminjali tudi kaj glede tehnike smučanja?

Ne zares. Mogoče je malo drugačen pogled na smučanje, nismo pa spreminjali česa revolucionarnega. Novi trener daje mogoče nekaj več poudarka na vhod v zavoj, s katerim hitrost pripelješ do vrat, kar pri smuku ima določeno težo.

Vaš oče je pred našim pogovorom omenil, da se pripravljenost v smuku z leti izboljšuje in da morate tekmovalci dozoreti. Da rezultati pridejo z leti. Bi rekli, da ste na vrhuncu pripravljenosti?

Smuk je precej specifična športna disciplina, ker so proge v bistvu ves čas enake. Tako da s tem, ko večkrat prepelješ progo, dobiš toliko več izkušenj in se ti na progi poraja manj vprašanj. Zato lahko vsako leto progo bolj napadaš. Lahko rečem, da prihajam v prava smukaška leta, za presojo o tem, ali sem pa na vrhuncu, bom pa raje pogledal rezultate (smeh).

Ali torej še vidite prostor za napredek?

Gotovo. Tudi na tekmi v Beaver Creeku, ko sem bil tretji najhitrejši, sem hitro našel nekaj stvari, ki bi jih lahko izpeljal boljše in bil še hitrejši. Vedno se najde prostor za izboljšave in napredek.

Kaj vam osebno pomeni napredek, v športu in osebno?

Na napredek gledam bolj skozi rezultatsko prizmo v smučanju. V življenju bi rekel, da je napredek to, da se izboljšuješ kot človek. Na vseh področjih nabiraš izkušnje in potem si lahko pri vsaki stvari veliko bolj samozavesten. V telesu se takrat vzpostavijo nekatere povezave tako dobro, da postanejo kar avtomatizirane. To je zame napredek.

So vam pri napredku v smučanju pomembni samo rezultati ali bolj to, da ste vi zadovoljni z vožnjo?

Oboje gre eno z drugim. Ne gre za to, da imam že na štartu v glavi dober rezultat, ampak da poskušam pokazati svojo najboljšo vožnjo. Naš novi trener Aleš Brezavšček nam velikokrat reče, naj ne iščemo rezultata, ampak naj damo vse od sebe, čemur potem običajno sledi dober rezultat.

Kakšne proge vam še posebej ležijo?

Rekel bi, da mi bolj ležijo tehnično zahtevni smuki, trše podlage, bolj nemirne proge. Najbolj mi ustrezata Bormio in Kitzbühel. Tudi Beaver Creek je precej zahteven, mogoče je zaradi snega malo lažje, ker ni toliko leden, še vedno pa je to zahtevna proga.

Pričakujete torej v Bormiu in Kitzbühelu dober rezultat?

Upam, da (smeh). Veselim se teh dveh smukov in mislim, da lahko dosežem dober rezultat.

Na najbolj atraktivnih progah je tudi nekaj tveganj. Lani se je v Wengnu poškodoval ambasador znamke Audi, Alexander Kilde. Vas taki dogodki kaj ustavijo?

Padci pravzaprav ne. Zavedaš se, da se napake vedno lahko zgodijo. Z leti si navajen opazovati padce in prekinitve tekem. To poskušaš odmisliti in se osredotočiti nase, na svoje vožnje. Strah je pa vedno prisoten. Če ga ni, lahko postane že malo preveč nevarno, saj greš potem lahko čez mejo zmožnosti, kar je pri smuku lahko precej hudo.

Na kakšen način dvigujete svojo hitrostno bariero? Ta je v hitrih disciplinah zelo pomembna, nam je zaupala Ilka Štuhec.

Na hitrost se navajaš s tem, da poskušaš čim več voziti hitro in voziti vse hitreje. To se dobro vidi čez poletje, ko ne smučamo in imamo samo kondicijske treninge. V tem obdobju se nekoliko izgubi ta meja hitrosti, tako da na prvih treningih na snegu čutiš, da greš že zelo hitro, čeprav nisi tako hiter. S treningi na snegu se ta hitrostna bariera dviguje in občutki pri hitrostih nad 100 km/uro niso več enaki kot na prvih snežnih treningih.

Omenili ste, da so pogoji za treninge hitrih disciplin v Evropi vse težji, saj je vse manj primernih snežnih razmer. Kako vi opažate posledice podnebnih sprememb?

Najbolj se pozna na ledenikih. Na smučiščih so v zadnjih letih dobre in slabe zime, na ledenikih so pa razlike vidne. Na spodnjih delih ledenika se vidi, da se večni sneg začne višje kot pred petimi leti, tudi ledeniške luknje se večajo in vedno več jih je.

Vas to skrbi?

Bolj me skrbi, ker ne vem, kako dolgo bo možno naš šport še obdržati v takem obsegu. Gotovo bo še možno smučati, verjetno se bomo morali prilagoditi in poiskati predele sveta, kjer bo sneg. Skrbi me, koliko bo lokacij, kje bo sploh še možno smučati čez 10, 20 let.

Na to želimo opozarjati tudi pri znamki Audi s pobudo Uporabimo uporabljeno, ki smo jo ustvarili v sodelovanju z oblikovalcem Mariem Herzogom in Zavodom YouSea. Iz oglasnih transparentov Audi, ki so nekoč označevali smučarska prizorišča in bi sicer končali med odpadki, so nastale vrhunske potovalne torbe, prispevki od njihove prodaje pa so namenjeni okoljskemu projektu Morske oaze Piran. Se vam zdi to pomembno ali mislite, da se okoljskih problemov že dovolj zavedamo?

Mislim, da taki projekti so potrebni. Prekomerno potrošništvo, prekomerna raba virov je problem. Zlasti na področju mode ljudje verjetno kupujemo preveč in nam potem izdelki ležijo po omarah ali še slabše, se kopičijo na odlagališčih. To gotovo prispeva k slabšanju okolja. Zato so po mojem mnenju projekti, ki opozarjajo na premišljeno rabo virov in njihovo ponovno uporabo, zelo dobrodošli.

Večino vašega časa trenutno zavzema smučanje. Imate vseeno kaj prostega časa? Kaj takrat počnete?

Poskušam si ga vzeti. Trenutno mi prosti čas najbolj zapolnjujeta dva otroka. Takrat skušam odmisliti smučanje, da se lahko odklopim.

Ali ima šport pomembno vlogo tudi v vašem prostem času? To opažamo pri veliko športnikih.

Tudi v mojem, je pa res, da nogomet zdaj verjetno igram več s sinom kot s prijatelji (smeh).

Kako pomembni so v vašem življenju avtomobili? Se na treninge in tekme vozite sami?

Na kondicijske treninge se večinoma vozim z lastnim avtomobilom. Treniram v Črnučah, tako da sem takrat vsak dan na cesti s svojim sponzorskim vozilom Audi. Na tekme in treninge na snegu pa se tekmovalci večinoma vozimo z reprezentančnimi vozili. Na teh vožnjah, pogosto zelo dolgih, je bolje biti sopotnik, da se lahko posvetimo smučanju in nam ni treba misliti na vožnjo.

Predvidevamo, da so te vožnje tudi zahtevne glede na to, da gre za višje ležeča smučišča.

Mislim, da smo z reprezentanco obdelali vse prelaze po Evropi in na teh cestah smo večkrat imeli zelo zahtevne razmere. Zato je zelo pomembno, da imamo vozila, ki so varna in narejena za najzahtevnejše razmere. Vesel sem, da ima reprezentančni Audi pogon quattro in mislim, da nam bo prav prišel v zahtevnih zimskih razmerah. Pomembno pa je tudi, da so reprezentančna vozila udobna, da lahko pridemo spočiti na tekmo.

Kaj pa vam je pomembno pri osebnem avtomobilu?

Predvsem to, da je udoben in varen.

Ste to našli v svojem novem sponzorskem vozilu Audi? Kaj vas je pritegnilo pri njem?

Udobje in varnost sta pri znamki Audi na splošno na zelo visoki ravni, tako da o tem ni treba veliko razmišljati. Odločil sem se za karavansko izvedbo, za Audi A4 Avant, da imamo dovolj prostora za vso otroško prtljago, ko gremo na družinske izlete. V njegov prtljažnik gre res veliko stvari. Dobrodošli so mi tudi asistenčni sistemi, ki še izboljšujejo varnost vožnje. Vemo, kako je, ko so otroci na zadnjem sedežu nemirni in mogoče nisi toliko pozoren na vožnjo. Zelo prav pridejo.

Bi lahko izpostavili katero od teh funkcij?

Najbolj sem navdušen nad funkcionalnostjo Prilagodljiva asistenca za hitrost, ki zelo pomaga pri vožnji v zastojih. Taka vožnja je precej naporna, verjetno vsem voznikom, saj moraš neprestano zavirati in speljevati. Z vklopom te funkcije pa Audi to izvaja sam.

Kaj vam sicer pomeni sponzorstvo znamke Audi?

Ponosen sem, da je znamka v meni prepoznala osebo z enakimi vrednotami, saj jih zelo cenim, in sem zelo vesel, da sem lahko njen ambasador.

Kako pa vi vidite znamko Audi?

Predstavlja mi znamko, ki proizvaja zelo udobna, varna in zanesljiva vozila, ki te na poti ne pustijo na cedilu. Ne gre pa samo za vozila, vidim tudi vse ostalo, kar znamka predstavlja, to je inovativnost, estetika, trajnostni napredek, kar kažejo različni projekti.

Ste to inovativnost prepoznali v konceptnih vozilih znamke Audi?

Opazil sem, da je z njimi pokazala nekaj posebnega, koliko od tega bo prišlo v serijska, bomo pa videli. Mogoče bodo kakšne funkcije prenesene bolj v dirkalnike.

Na področju motošporta res veliko delamo. Zdaj se intenzivno pripravljamo na vstop v dirke Formule 1, kjer bomo leta 2026 nastopili s tovarniško ekipo.

To sem pa opazil, to področje kar spremljam.

Imate torej tudi pri avtomobilih radi hitrost tako kot na smučeh?

V svojem vozilu pravzaprav ne. Nisem se še preizkusil na dirkališču, na navadnih cestah pa vemo, da je toliko prometa, da dirkanje že samo zaradi tega ne pride v poštev.

Ste potem bolj umirjen voznik?

Ne bi rekel, da sem ravno zasanjan voznik, ki vozi pod 100 km/uro po prehitevalnem pasu.

Verjetno pa vozite počasneje, ko so v avtu otroci.

To pa gotovo. Mogoče vozim hitreje, ko sem v avtu sam kot na družinskih vožnjah.

Bi bili pa smučarji v hitrih disciplinah dobri tudi v motošportu. Obstajajo raziskave, ki so pokazale, da ste smukači nadarjeni za hitre vožnje z avtomobilom.

Mogoče res obstajajo povezave (smeh). Pri smuku moraš predvidevati določene stvari, ki se dogajajo pri velikih hitrostih, verjetno je pri motodirkanju podobno.