Yuan Yuan Tan, slišali smo, da je o vaši karieri odločal met kovanca. Kakšna je zgodba za tem?

Moja starša sta imela različne poglede na to, kakšno poklicno pot naj izberem. Oče je upal, da bom šla po njegovih stopinjah in postala inženirka ali doktorica. Menil je, da je balet umetniška oblika z zahoda, zaradi česar kot Kitajka ne bi mogla postati najboljša. Mama, ki je tudi sama sanjala o tem, da bi postala balerina, pa me je podpirala. Dolgo sta razpravljala o tem, ali naj me vpišeta v plesno šolo v Šanghaju, nazadnje pa sta vrgla kovanec in ta je odločil v prid naju z mamo.

Postati balerina so bile torej od nekdaj vaše sanje. Kaj je vzbudilo vašo strast za balet?

Ko sem bila stara pet let, sem začela spremljati balet na televiziji in še vedno se živo spominjam, ko sem prvič videla Galino Ulanovo plesati v Labodjem jezeru. V tistem trenutku sem se zaljubila v balet. Moje sanje, da bi nekega dne nastopala pred občinstvom tako kot ona, so se pričele uresničevati, ko sem pri enajstih začela z urami baleta in se končno uresničile, ko sem se pridružila baletnemu ansamblu San Francisco Ballet v ZDA.

Kaj vas pri baletu najbolj navdušuje?

To, da lahko s svojim razumevanjem plesa navdihujem druge ljudi. Z nebesednim jezikom jim lahko povem zgodbo, ki se jih dotakne in jih vznemiri. To je po mojem mnenju tudi moj največji dosežek – da nastopam na svetovnih odrih in skozi ples izražam svojo dušo.

Kako se spopadate s stresom, ki spremlja nastopanje na največjih odrih sveta?

Življenje plesalke je včasih naporno in stresno, tudi zato, ker pretirano naprezanje poškoduje in rani naša telesa. Zame je najpomembnejše ravnovesje – ne le v dobesednem pomenu pri izvajanju vseh plesnih gibov, temveč tudi v življenju in v mojem srcu. Skrbno načrtujem svoj čas tako, da ohranjam svojo notranjo moč in s tem zagotavljam, da moji nastopi vedno potekajo gladko in brezhibno.

Kako najdete pravo ravnovesje?

Tako, da vadim, ko je čas za vajo, in počivam, ko je čas za počitek. Ko sem na poti, potrebujem miren prostor, kjer lahko spočijem um in telo. Zato res cenim udobno in luksuzno notranjost konceptnega vozila Audi urbansphere¹. Ker deluje kot podaljšek mojega doma, je dovolj sproščujoč, da lahko med vožnjo meditiram. Konceptno vozilo dokazuje, da nič ni nemogoče in da domišljija nima meja.

Je brezmejnost domišljije tisto, kar tudi vas žene naprej?

Vsak dan skušam narediti še en korak dlje, pri tem pa se opiram na svoja lastna merila in se ne primerjam z drugimi. Naprej me ženejo moje lastne ambicije in predstave o svetu. Verjamem, da je na svetu vedno mogoče odkriti kaj lepega. Navdihujejo me majhne, vsakdanje stvari, kot je vlak, ki prečka zeleno ravnico, ali dedki in babice, ki svoje vnuke odpeljejo na igro v park. Svet je poln takšnih trenutkov, vprašanje je le, ali smo dovolj odprti, da jih odkrijemo in ob pravem trenutku ujamemo njihovo bistvo. To je za umetnika zelo pomembno in prepričana sem, da vse umetniške stvaritve izvirajo iz življenja.

¹Prikazano je konceptno vozilo in ni dostopno kot serijski model.