Večina ključnih merilnih podatkov nastane v manj kot pol sekunde, torej v času, v katerem pride do trka. Že v prvih milisekundah signali z bliskovito hitrostjo potujejo od senzorjev pod karoserijo do zaščitene krmilne enote zračnih blazin v osrednjem delu vozila. To je možgansko središče celotnega varnostnega sistema. Algoritem na podlagi dodatnih podatkov senzorjev iz notranjosti odloči, ali naj sproži varnostne pasove, zračne blazine in druge sisteme za zaščito potnikov. Krmilna enota hkrati ukaže izklop pogonskega sistema ter aktivira druge povezane funkcije, denimo samodejni klic v sili. Navzven takrat ni opaziti skoraj ničesar, v vozilu pa že poteka vrsta zapletenih varnostnih postopkov.
Ob trku se nosilna zgradba vozila načrtno deformira in s tem prevzame velik del energije. Tako prostor okoli potnikov ostane čim manj poškodovan. Varnostni pasovi se zategnejo, zračne blazine pa se pravočasno napihnejo, da zaščitijo potnike, ki bi jih pri čelnem trčenju vrglo naprej. Med preizkusi prav takšne obremenitve doživljajo naše testne lutke. Vse to se zgodi v manj kot pol sekunde. Nato se vključijo varnostne utripalke, mi pa zavarujemo poškodovano vozilo. V testnem območju za trke zavlada tišina, slišati je le povezavo z reševalnim centrom, ki se je vzpostavila samodejno. Podatki iz vozila, testnih lutk in "partnerja pri trku" so nepogrešljivi pri nadaljnjem tehničnem razvoju vozil. Enako pomembni so posnetki z visoko hitrostjo snemanja, saj razkrivajo dogajanje v delčku sekunde, ki ga s prostim očesom ni mogoče zaznati. Na te podatke se osredotočamo.
Pri obsežnem projektu, kakršen je Audi A6 e-tron z vsemi različicami, ki se prodajajo po vsem svetu, opravimo približno 80.000 simulacij pasivne varnosti. V vseh razvojnih fazah sledi še okoli 190 dejanskih testnih trkov. Z njimi izpolnimo zakonske zahteve in hkrati preverimo veljavnost simulacij. Vsa testiranja opravimo v Audijevem centru za varnost vozil. Osrednje testno območje meri 50 kvadratnih metrov in nima podpornih stebrov, zato lahko v njem dve vozili, vsako s hitrostjo do 56 kilometrov na uro, trčita čelno ali pod kotom. Strop je zasnovan kot palična konstrukcija, ki pokriva to razdaljo. Poleg tega opravljamo tudi tako imenovane "sled" teste. Gre za specializiran sistem testiranja, pri katerem se posamezne komponente vozila, kot so sedeži, varnostni pasovi in zračne blazine, preizkušajo v ojačenih karoserijah. Tako lahko preverimo njihovo delovanje, ne da bi morali vsakič izvesti trčenje s celotnim vozilom.
V centru za varnost vozil imamo več kot 60 različnih testnih lutk – od 18-mesečnih malčkov do odraslih, ki tehtajo več kot 100 kilogramov. V naprednih lutkah Thor je nameščenih do 150 senzorjev, s katerimi med preskusi zbiramo ustrezne podatke. Uporabljamo tudi lutke, ki predstavljajo otroke različnih starosti, ter posebne modele za preverjanje udarcev v glavo, noge in kolke, s katerimi skrbimo za varnost pešcev. Gre za kompleksne merilne naprave, zanje skrbi posebna ekipa strokovnjakov.
Aktivna varnost pomaga preprečevati nesreče, na primer s sistemi za pomoč vozniku. Ko se trčenju ni več mogoče izogniti, pa nastopi vloga pasivne varnosti: čim bolj ublažiti posledice nesreče ter olajšati delo reševalcev in pomoč ponesrečencem. Naš glavni skupni cilj je 'Vision Zero': nič hudih poškodb ali smrtnih žrtev. Želimo preprečiti življenjsko nevarne situacije. Pri razvoju varnosti vozil upoštevamo tudi posamezne vrste poškodb, na katere opozarjajo podatki, ki jih zbira naša enota za raziskovanje prometnih nesreč AARU (Audi Accident Research Unit).
