»Izraz ‘človekove pravice’ zajema širok spekter različnih tematik, vključno s pravico do zdravja in varnosti pri delu, pravico do enakopravnosti in seveda tudi prepoved otroškega in prisilnega dela,« poudarja Jasmin Lotze.
Avtomobilska industrija velja za industrijo z visokim tveganjem za kršitve človekovih pravic. Pri Audiju zato aktivno sodelujemo v dialogu o uveljavljanju človekovih pravic v globalnih dobavnih in vrednostnih verigah, ki ga vodi nemška vlada v okviru Nacionalnega akcijskega načrta (NAP) za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu. V dialog so vključeni tudi predstavniki znanstvene, politične in družbene sfere. Visokih družbenih standardov ne postavljamo le sebi, temveč jih pričakujemo od vseh naših partnerjev v celotni vrednostni verigi.
Sarah Schwellinger, trajnost v dobavni verigi pri Audiju
Z našim poslanstvom 'Prednost je v tehniki' želimo postati pionir tudi na področju družbenih vprašanj. Z drugimi besedami, delovati želimo trajnostno in z vso potrebno skrbnostjo, voditi z zgledom ter spreminjati stvari na bolje. V dobi globalizacije in vse bolj zapletenih dobavnih verig vplivamo na delovne razmere svojih zaposlenih po vsem svetu. Sarah Schwellinger, ki je zadolžena za zagotavljanje trajnosti v dobavni verigi, pove: »V večini primerov imamo vsaj posredni vpliv – včasih pa celo neposrednega – na delo, življenja in družine ljudi, ki so vpleteni v dobavno verigo. Ravnati želimo odgovorno in za seboj puščati pozitivne sledi.«
Izzivi v dobavni verigi so veliki: v skupen sistem vrednot moramo vpeti več kot 14.000 neposrednih dobaviteljev z vsega sveta. Kodeks ravnanja za poslovne partnerje skupine Volkswagen povzema pričakovanja, ki jih znotraj tega procesa zahtevamo od naših partnerjev.
Jasmin Lotze, svetovalka za skladnost poslovanja na področju človekovih pravic.
Osrednji instrument za preverjanje teh pričakovanj je ocena trajnosti (Ocena-S), ki smo jo predstavili leta 2017, leta 2019 pa je postala pogoj za sodelovanje v celotni skupini Volkswagen. Z njo ocenjujemo neposredne partnerje v dobavni verigi glede na spoštovanje človekovih pravic, zagotavljanje varnosti pri delu in varovanje okolja. Podjetja morajo razviti uradne smernice, jih vpeljati v podjetje in predstaviti svojim zaposlenim. Če potencialni dobavitelj ocenjevanja ne opravi uspešno, ima znotraj določenega časovnega obdobja priložnost za izboljšave.
Če se na primer zgodi, da inšpektor pri pregledu odkrije, da niso bili izvedeni potrebni varnostni ukrepi pri protipožarni zaščiti, da gasilski aparati ne delujejo ali niso bili pravilno nameščeni, da so evakuacijske poti neprehodne, bo ocena negativna. »To niso majhne napake, v nujnih primerih ogrožajo življenja«, pravi Sarah Schwellinger. Takšne nevarnosti je treba nemudoma odstraniti in predložiti ustrezno dokumentacijo. Če teh pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti, Audi z dobaviteljem prekine sodelovanje. »Tu ne gre zgolj za iskanje napak, ampak tudi za njihovo skupno reševanje,« pojasnjuje.
Zagotavljanje človekovih pravic v dobavni verigi zahteva močna zavezništva in aktivno sodelovanje z drugimi podjetji, civilno družbo in imetniki pravic.
Audi je član organizacije Global Battery Alliance, ki se ukvarja z zaščito človekovih pravic pri pridobivanju surovin za baterije. Navsezadnje je avtomobilska industrija po vsem svetu odvisna od surovin, kot so boksit, litij ali baker, ki jih pogosto kopljejo v regijah s šibkimi vladnimi predpisi. Znotraj mreže uglednih podjetij nastajajo rešitve in ukrepi, ki jih je mogoče izvajati le s sodelovanjem. »V takšnih pobudah morajo sodelovati vsi, ki jih vprašanje zadeva, ali pa njihovi predstavniki,« pravi Sarah Schwellinger. »To je edini način, da v procese vključimo ljudi, na pravice katerih vplivamo z našim delovanjem.« Poleg tega je Audi član združenja Aluminum Stewardship Initiative (ASI) ki zagotavlja varstvo človekovih pravic vzdolž celotne vrednostne verige. »Pri združenju ASI so predstavniki domačinov sestavni del organizacijske strukture, pomembno vlogo pa igra tudi komunikacija s predstavniki sindikatov,« dodaja Sarah Schwellinger.
Zlasti v zadnjem desetletju so se države po vsem svetu odzvale na smernice Združenih narodov in izdale strožje predpise za podjetja. Na ravni EU in nemške vlade pa obstajajo tudi pobude za opredelitev zahteve po skrbnem ravnanju v zakonodaji.
Jasmin Lotze se dobro zaveda, da vsi ukrepi za varstvo človekovih pravic v okviru odgovornosti podjetja zahtevajo dolgoročno in nepopustljivo predanost. Kot globalno podjetje moramo naše procese načrtovati v skladu z mednarodnimi konvencijami za zaščito človekovih pravic. Na koncu gre vedno za to, da v središče postavimo človeka in spoštovanje njegovih pravic.«
