Zemeljski viri so omejeni, zato je pomembno, da jih ne porabljamo hitreje, kot jih lahko Zemlja in njeni ekosistemi obnavljajo. To je razlog, da je trajnostno poslovanje v središču strategije znamke Audi.
Eden od pristopov družbe Audi je zapiranje snovnih zank v smislu oblikovanja krožnega gospodarstva in dosledno osredotočanje na napredne tehnologije, da bi že danes začeli oblikovati svet prihodnosti.
»Učinkovita raba virov je ključnega pomena, zlasti z vidika prehoda na električno mobilnost. Zaprte snovne zanke omogočajo ločitev gospodarske rasti od porabe virov in zmanjšujejo odvisnosti,« pojasnjuje Dennis Christian Meinen, strokovnjak za krožno gospodarstvo pri družbi Audi. Krožno gospodarstvo si prizadeva čim dlje ohraniti vrednost izdelka in materialov ter preprečiti zmanjševanje kakovosti pri recikliranju.
Celoten potencial krožnega gospodarstva je mogoče izkoristiti le, če se preuči in do neke mere na novo oblikuje celotna in hkrati zelo zapletena vrednostna veriga avtomobilske industrije, ki sega od razvoja in nabave materialov prek proizvodnje in prodaje pa vse do uporabe in predelave. Meinen pravi: »Pri družbi Audi iščemo trajnostne poslovne modele, ki omogočajo največjo korist za vse udeležence.« Audi je že leta 2017 npr. uvedel zaprto zanko aluminija v proizvodnji vozil in s tem pokazal, kako učinkovito je lahko krožno gospodarstvo.
Električni Audi Q4 e-tron ima več kot 20 delov, ki vsebujejo delež recikliranega materiala.
Da bi združili dejavnosti v podjetju in krožno gospodarstvo postavili v središče pozornosti, so pri družbi Audi avgusta 2021 ustanovili projektno hišo, v kateri strokovnjaki z vseh oddelkov sodelujejo pri iskanju rešitev, pri čemer sodelujejo tudi z zunanjimi partnerji.
»Spremembe ne moremo doseči sami,« pravi Dennis Christian Meinen o kompleksnosti vrednostne verige. »V projektni hiši sodelujemo s partnerskimi podjetji in raziskovalnimi organizacijami, da bi naredili odločne korake v smeri krožnega vozila. Ključne usmeritve so vzpostavljene že v fazi načrtovanja izdelka in ne šele takrat, ko posamezni deli prispejo v tovarno, ali celo v fazi recikliranja.«
Kdo ob prvem pogledu na nov model Audi pomisli na njegovo recikliranje? Audi! Vidiki, kot sta ponovna uporaba in možnost recikliranja, se upoštevajo že v fazi razvoja vozila, torej več let, preden prvo serijsko vozilo zapusti tovarno. Okvir za to načrtovanje je vzpostavljen z zakonodajo.1
Ko vozilo doseže konec življenjske dobe, je treba pri odločanju o nadaljnjih ukrepih razmisliti o vsakem delu posebej. Prvi cilj bi seveda morala biti ponovna uporaba ali popravilo. Menjalnike je na primer mogoče obnoviti in prodati za ponovno uporabo, litij-ionske baterije iz električnih vozil pa se lahko pretvori v sisteme za shranjevanje energije, ko strogih zahtev za uporabo v vozilih ne izpolnjujejo več.
Predelana plastika, pridobljena v postopku recikliranja in znana kot reciklat, se uporablja v vedno več vozilih, da bi prispevali k ohranjanju naravnih virov. Cilj ni le zmanjšanje emisij ogljika, temveč tudi učinkovita raba virov.
Električni SUV Audi Q4 e-tron ima več kot 20 delov, ki vsebujejo delež recikliranega materiala. Material, iz katerega so izdelani ti deli, prihaja iz virov, kot so industrijski odpadki, uporablja pa se tudi za izdelavo sestavnih delov, kot je vezna stena – del, ki mora izpolnjevati zelo visoke mehanske zahteve. Poleg tega je velik del nosilcev žarometov, oblog kolotekov, pregradnih sten, podov in spojlerjev izdelan iz sekundarnih surovin.
Danes je v vozilu Audi povprečno 250 kilogramov plastičnih delov. Plastika, ki se uporablja v avtomobilski industriji, je na primer označena s postopkom vtiskovanja. Plastični deli se najprej zdrobijo in ločijo od drugih materialov, nato pa z nadaljnjo obdelavo znova pretvorijo v sintetični granulat.
Vendar pa to mehansko recikliranje plastike običajno doseže svoje meje, ko se obdelujejo mešani plastični odpadki ter uporabljajo različna lepila in polnila (npr. steklena vlakna) ali laki. Poleg tega se kakovost plastike z vsakim korakom mehanske obdelave zmanjša, zato je običajno ni več mogoče uporabljati pri izdelavi vozil, še zlasti za dele, pomembne za varnost.
Cilj Audijevega pilotnega projekta »Kemično recikliranje plastike v avtomobilski industriji« je bil vzpostaviti pametne krožne sisteme za plastiko in uveljaviti to metodo kot dopolnilo mehanskemu recikliranju ter za nadomeščanje energijske predelave2 .
Ali je koncept zaprte zanke aluminija mogoče prenesti tudi na druge materiale, da bi se vozila reciklirala? To je izziv, še zlasti pri mešanih plastičnih odpadkih, ki jih ni mogoče razvrstiti, vendar ga je Audi pripravljen sprejeti. Kemično recikliranje ponuja zelo obetavne rezultate in lahko prispeva k bolj trajnostni proizvodnji. Audi, ki pri tej metodi sodeluje s partnerskimi podjetji s področja raziskav in avtomobilske industrije, je leta 2021 uspešno zaključil pilotni projekt.
Postopek je zelo kompleksen, saj vključuje zbiranje, drobljenje in segrevanje različnih plastičnih materialov, ki lahko vsebujejo tudi druge snovi in lake. S pirolizo – termokemično pretvorbo, pri kateri se pri visokih temperaturah pretrgajo vezi v molekulah – se pri temperaturi 500 °C proizvede pirolizno olje, velik del drugih snovi pa se sesede na dno v obliki trdne snovi. Zgorevanje se prepreči z odsotnostjo kisika. Pirolizno olje je nato mogoče uporabiti za proizvodnjo plastičnih sestavnih delov, ki se z vidika kakovosti kosajo z novimi izdelki. To reciklirano plastiko je mogoče uporabiti tudi za dele, ki so pomembni za varnost.
Količina surovin, ki jih je Audi predelal leta 2021.
Kemično recikliranje plastike ima ogromen potencial za veliko povečanje števila trajnostno proizvedenih avtomobilskih komponent. Poleg tega ta postopek, kadar se uporablja za proizvodnjo delov, prispeva k zmanjšanju emisij CO2 v primerjavi z energijsko predelavo2 plastike. Uporaba piroliznega olja je dober primer, kako je mogoče zmanjšati porabo virov – v tem primeru surove nafte – in ekološki odtis, pri tem pa ohraniti enako kakovost in varnost izdelka.
Cilj pilotnega projekta »Kemično recikliranje plastike v avtomobilski industriji« je bil vzpostaviti pametne krožne sisteme za plastiko in uveljaviti to metodo kot dopolnilo mehanskemu recikliranju ter za nadomeščanje energijske predelave.2 Uspešen pa ni bil le projekt, temveč tudi način, na katerega je Audi podprl in spodbujal projekt: z vsesplošnim sodelovanjem med znanostjo in industrijo.
1 Nemški odlok o izrabljenih vozilih, na primer, od leta 2015 zahteva, da mora biti vsaj 95 odstotkov povprečne neto mase vozila predmet ponovne uporabe ali predelave glede na skupno število izrabljenih vozil v določenem letu. Audi seveda izpolnjuje te zakonske zahteve.
2 Če se odpadki ne morejo več uporabiti za recikliranje materialov, je naslednja možnost energetska predelava. V tem kontekstu se lahko odpadki sežgejo na primer v sežigalnici odpadkov in uporabijo kot energija - v obliki toplote in/ali elektrike.
