Letos ste naredili velik korak naprej, pravzaprav se je niz dobrih nastopov začel že konec prejšnje tekmovalne sezone, ko ste s četrtim mestom v slalomu v Saalbachu dosegli svoj najboljši rezultat kariere. Kako ste sami zadovoljni z letošnjo sezono?

Iskreno sem pričakovala več. Začela sem dobro, boljše od pričakovanj, v zadnjem času pa so rezultati malo slabši ob tem, da so se mi pojavile zdravstvene težave, na katere nismo računali. Sem pa zadovoljna, da kljub temu kažem neko stabilnost, ki je v prejšnjih sezonah ni bilo.

Ravno to, stabilne nastope, ste pogosto izpostavljali kot cilj pred začetkom sezone.

Res je, želela sem si stabilnosti, da dosegam dobre rezultate tudi takrat, kadar mi ne gre. Gotovo smo pričakovali kak boljši rezultat, ampak cilji ostajajo enaki. Je pa treba najprej rešiti zdravstvene težave in potem ne dvomim, da bo spet boljše.

Kakšne zdravstvene težave, lahko pojasnite?

Imam prirojeno zamaknjeno pogačico v kolenu, ki ima dolgoročne posledice v obrabi hrustanca. Težave mi je povzročala že kdaj prej, ampak nam jih je nekako uspelo rešiti, letos pa se malo bolj pozna in kar vztrajajo. Morali bomo najti neko rešitev na dolgi rok, da se bom lahko ukvarjala s športom še naprej, zdaj predvsem skušamo držati fokus in vložiti zadnje atome moči, da potegnemo iz te sezone, kolikor se da.

Vas pa te težave ne ustavijo?

Veliko vrhunskih smučarjev ima take ali drugačne težave, ne vem, ali je kdo na štartu čisto zdrav. Nekateri smo pa še genetsko bolj občutljivi, bolj nagnjeni k vnetjem in poškodbam.

So se vaša pričakovanja, cilji po letošnji sezoni spremenili?

Treba je upoštevati, da trenutno nisem stoodstotna. Koleno mi narekuje tempo, vpliva na treninge in posledično na tekme, na rezultate. Ampak vseeno kažem stabilnost in to, da sem ves čas med prvih 20, sploh ni slabo. Konkurenca je zelo močna in s tem, da sem v finalu v obeh disciplinah – kar še nisem bila – smo lahko zelo zadovoljni.

Katero disciplino imate raje, veleslalom?

Vedno sem bila bolj za veleslalom, od nekdaj mi je bolj pri srcu, želimo pa obe disciplini enakovredno peljati v smeri navzgor. Tako da so rezultati vidni tudi v slalomu.

Odlični ste bili tudi v Kranjski Gori, kjer ste z osmim mestom v veleslalomu dosegli najboljši slovenski rezultat. Je nastopati na domačem terenu, pred domačimi navijači drugače?

Včasih mi je bilo težje, čutila sem pritisk, neko težo. Letos pa je bilo prvič tako, da sem začutila energijo navijačev, zavedala sem se, da so ljudje tam zato, da me spodbujajo, ne bremenijo. Tako da sem letos res uživala, zlasti na veleslalomski tekmi.

Kakšne proge vam sicer najbolj ležijo, kje najraje smučate?

Čisto za dušo rada smučam na velikih smučiščih, na odprtih terenih z dobro podlago, na primer v Ameriki, pa tudi v Italiji, Avstriji. Tekmovalno mi pa bolj ležijo zahtevnejši, strmejši tereni, trše ledene podlage, tako da se v zadnjem času, ko so že bolj spomladanske razmere, ne znajdem najbolje.

Imate že načrte po zaključku sezone?

Po zadnji tekmi bodo najprej prišla testiranja smuči, novih modelov, da ujamemo še nekaj snega, kar ga bo ostalo. Potem bo pa pri meni veliko osredotočeno na rehabilitacijo kolena, da bom šla lahko zdrava v pripravljalno obdobje in v naslednjo sezono. Gotovo bom imela tudi nekaj prostih dni, nekaj smo si pa zaslužili z ekipo (smeh).

Kje se premikajo te meje? Pri hitrosti?

V vseh pogledih, že pri kondiciji. Ko se ti zdi, da nečesa ne moreš, moraš stisniti, vztrajati, pa čeprav peče. Na snegu delaš na hitrosti, na dvigovanju hitrostne bariere, pa tudi na oženju linij, da tvoje smučanje ni preveč "okroglo", ampak čim bližje količkom. Tako se linije krajšajo in hitreje prevoziš progo.

Ali za dvigovanje hitrostne bariere trenirate tudi hitre discipline?

Smuka ne toliko, ker tam, kjer treniramo, proge niso dovolj zaščitene – za veleslalom in slalom je zaščita primerna, za smuk pa bi bilo potrebne več varnosti. Od hitrih disciplin treniramo superveleslalom, to je gotovo pomembno, da dvignemo hitrostno bariero. Na veleslalomu potem ne čutiš take hitrosti in je lažje voziti hitreje.

Ali opazite napredek pri svojem smučanju?

Če bi danes smučala tako kot pred petimi leti, ne vem, ali bi mi uspelo biti med 100 najboljšimi. Bolj ko greš proti vrhu, manjše izboljšave so potrebne, da prideš prav v vrh, tako majhne razlike so med nami. Na tekmi je v dveh sekundah razlike strnjenih 30 tekmovalk, to je zelo malo, tako da je res treba izboljševati detajle.

Gre za piljenje podrobnosti.

Tako je.

Kaj vam sicer pomeni napredek?

Mislim, da se napredek ne vidi samo črno-belo, napredka ne moremo presojati samo na podlagi rezultatov po koncu sezone. Ko pogledam nazaj in gledam Nejo pred štirimi, petimi leti, vidim, da takrat nečesa ni zmogla, zdaj pa to zmorem. To se vidi tudi skozi mentalno rast, ne samo skozi smučanje. Mislim, da je tako treba gledati na napredek, celovito.

Od smučarjev, s katerimi smo se pogovarjali, pogosto slišimo, da je zaradi podnebnih sprememb vse težje zagotoviti treninge na snegu. Se zato počutite v slabšem položaju od drugih reprezentanc?

V bistvu ne, vse reprezentance imajo kar nekaj težav. Vsi smo na istem, na koncu pristanemo na istem mestu. Avstrija, Švica, Italija imajo sicer v svojih državah več snega, mi se moramo pač malo zapeljati. Seveda bi nam bilo lažje, če nam dobrih pogojev za trening ne bi bilo treba iskati tako daleč, ampak vsi imamo podobne probleme. Opažam, da je povsod po svetu čutiti vpliv podnebnih sprememb, ne samo pri nas. Letos smo na primer v Kanado prišli v začetku decembra in ni bilo snega. Ne spomnim se, da bi se nam to že kdaj zgodilo.

Ali vpliv opažate tudi doma, na Koroškem?

Če pomislim na čas pred petimi, šestimi leti, ko smo imeli pred hišo meter snega, je res razlika z danes. Zdaj tudi če sneg zapade, ga čez dva dni ni več.

Ga je še dovolj za zimske športe? Se še da smučati na Koroškem?

Pravzaprav so na Koroškem samo Kope, ostala smučišča so nižje ležeča in ne morejo vzdrževati primerno zasneženih smučišč. Letos je bil na Kopah kar hitro sneg in se je tudi obdržal, so se pa na smučišču trudili tudi z zasneževanjem. Če bi samo čakali na naravni sneg, ne bi šlo.

Kope imajo posebno mesto v vašem srcu, kajne?

Nanje imam res lepe spomine. V otroštvu smo trenirali na Kopah, tudi koroški pokali so bili tam, tako da sem od malega rastla na tem smučišču, lahko bi rekli, da je moje domače. Vedno mi je lepo priti gor, spomnim se, ko sta me mami in dedi vozila na tekme in na smučanje.

Si boste letos po zaključku sezone vzeli več prostega časa?

Lani si ga res nisem skoraj nič, prosta sem bila mogoče deset dni. Po glavni sezoni sem že hitro začela s kondicijo. Letos bo tudi prosti čas pomemben. Vzela si bom nekaj časa, da se glava »resetira«, da se telo spočije in bo potem spet lažje prenesti napore, ki jih prinašajo vsakodnevni treningi.

V resnici imate smučarji zelo malo dopusta.

Res je, pa še na tistem dopustu običajno treniramo.

Kaj sicer najraje počnete v prostem času, kako se sproščate?

Zelo rada sem doma, ker smo med sezono toliko okrog, da mi to res prija. Delam stvari, ki jih drugače ne – družim se s prijatelji, rada sem v naravi, rada rišem, imamo dva psa, tako da imam vedno polne roke dela in s tem se tudi glava izprazni.

Se boste odpravili kam s svojim sponzorskim vozilom Audi Q3? Med tekmovalno sezono verjetno ni bilo veliko časa za uživanje z njim.

Med sezono res ni bilo časa, zato je prav, da si po koncu sezone vzamem čas za kak izlet, da se zapeljem z njim na malo daljšo vožnjo.

Ste ga bili veseli?

Zelo sem ga bila vesela, saj pred tem še nisem imela sponzorskega avta. Vesela sem tudi, da je Audi, ker nam je tudi sicer v družini ta znamka zelo všeč. Tudi starejši brat ima na primer avto znamke Audi, RS4. Veliko damo na to, da je nekaj dobro narejeno, da je kakovostno, da je trajno. Da avto z lahkoto preživi tudi 20 let in več, če se lepo dela z njim. Vsi v družini lepo skrbimo za avtomobile, radi jih imamo, če so še kakovostni, je to zmaga.

Preizkusili ste ga pa že?

Sem, predvsem po lokalnih cestah. Lahko rečem, da se lepo vozi, všeč mi je njegova športna eleganca, udobje, res mi je užitek peljati se z njim. Vse ima, kar si v avtu želiš, od kamer, asistenc, včasih imam občutek, da jih je celo preveč, ampak jih je pa fino imeti.

Je kak kraj, kamor se radi zapeljete, da se napolnite z energijo? Bi nam lahko priporočili kakšno slikovito cesto?

So lepe točke, seveda, le ceste po Koroškem so bolj slabe. Vedno mi je lepo zapeljati se na Kope, tudi vožnja je lepa. Pelješ se po naravi, po ovinkasti cesti.

Mislite, da vam bo prav prišel pogon quattro?

O, gotovo, po naših cestah vedno (smeh).

Kaj vam je najbolj všeč na njem?

(Razmislek.) Kamera za vzvratno vožnjo. Pa to, da lahko odpreš vrata prtljažnika samo z nogo, pride zelo prav, ko imaš polne roke opreme.

Za konec bi vas radi vprašali še o eni pomembni temi, in sicer o trajnostnem razvoju. Mladi ste danes ozaveščeni in tudi pri znamki Audi je to pomemben del poslovne strategije, ne le z osnovno dejavnostjo, ampak tudi z okoljskimi projekti, ki prinašajo pozitiven vpliv na okolje in ozaveščajo. Eden takih projektov so tudi potovalne torbe iz oglasnih transparentov Audi, ki so nekoč označevala smučarska prizorišča. Kaj menite o tam projektu, ki smo ga poimenovali Uporabimo uporabljeno?

Če se lahko ti oglasni transparenti uporabijo za nekaj drugega, se mi zdi super, zakaj bi vrgli stran. Torbe iz nje so zelo uporabne in še dobro so videti.

Ali v vas mogoče vzbudijo prijetne spomine?

Rekla bi, da so za nas smučarje res nekaj posebnega, kot bi nosili del tistega smučišča s sabo.

Prispevek od prodaje je namenjen delovanju Morske oaze Piran za raziskovanje njenih multiplikativnih pozitivnih učinkov na okolje in že prinaša rezultate.

To je res lepo.

Zgodbo projekta Uporabimo uporabljeno je lepo zaokrožilo tudi pokroviteljstvo slovenske alpske smučarske reprezentance. S ponosom vas podpiramo in držimo pesti za uspešen zaključek sezone. Predvsem pa vam želimo, da si spočijete in uspešno končate rehabilitacijo kolena.

Hvala tudi vam za podporo, ki jo izkazujete slovenskemu alpskemu smučanju!